Ob tej za mnoge zelo neljubi novici deluje vsaj izbor arhitekta Murata Tabanliogluja, ki bo zasnoval novi kulturni center, kot vsaj nekoliko spravljiva gesta za predsednika, ki sicer ne slovi po odprtosti za kompromise. Oče izbranega arhitekta, Hayati Tabanlioglu, je namreč zasnoval prvotno stavbo, znano po začetnicah AKM (Atatürk Kültür Merkezi), ki velja za mejnik in simbol progresivne, sekularne turške republike, ki jo je Ataturk ustanovil tako rekoč na ruševinah Otomanskega cesarstva.

Nekoč napredna arhitektura, danes prazna lupina
Zgradba AKM-ja, ki bedi nad vzhodnim robom znamenitega trga Taksim, je bila ob odprtju videna kot drzno sporočilo modernosti. Njen eksperimentalni, geometrijski dizajn pa ni bil obremenjen z zgodovinskimi aluzijami. Erdogan je Ataturkov kulturni center zaprl že pred desetimi leti, in sicer zavoljo načrtovane protipotresne nadgradnje, ki pa je nikoli niso izvedli. Desetletje zanemarjanja zgradbe in vandalizem pa sta povzročila, da je ostala le še žalostna prazna lupina.

Vzporejanje z znamenitimi hrami kulture
Novozgrajeni kompleks naj bi glede na načrte na 100 tisoč kvadratnih metrih vseboval gledališče, konferenčne dvorane, kinodvorane in restavracijo na strehi. Glavni avditorij z 2.500 sedeži naj bi domoval v rdeči stekleni polobli, umeščeni v osnovno konstrukcijo. Privrženci tega megalomanskega načrta zatrjujejo, da se bo lahko kompleks, katerega odprtje je napovedano za leto 2019, po videzu kosal s tako znamenitimi zgradbami, kot je sydneyjska opera.

"Da bi ostali zvesti kolektivnemu spominu mesta"
"Zelo razveseljivo je, da bomo zaščitili tako zapuščino, vendar to presega mojo osebno povezavo. To stavbo vidim kot trajni kulturni simbol za Turčijo in svet," je po pisanju portala The Art Newspaper dejal Murat Tabanlioglu. "Zaradi spremembe potreb in namembnosti zgradbe skozi čas jo je treba obnoviti ... Da bi ostali zvesti kolektivnemu spominu mesta, bomo ohranili razsežnosti stavbe in njeno zunanjost iz 60. let prejšnjega stoletja, njena struktura pa bo ustrezala 21. stoletju," je še dejal arhitekt.

Konec enega izmed simbolov Ataturkove republike
Vendar je projekt sporen z več vidikov. Kot prvega zagotovo velja izpostaviti, da se je načrt koval v popolni tajnosti. Nadalje niso upoštevana pravila ohranjanja kulturne dediščine in tako bo z izgradnjo novega kompleksa uničena ikonična arhitektura, ki ji skorajda ni para na turških tleh, opozarja carigrajska zbornica arhitektov. "Očitno je, da želi Erdogan porušiti simbol republike in ga nadomestiti s simbolom svoje vladavine," so zapisali člani zbornice v sporočilu za javnost.

Taksimov trg bo bogatejši še za mošejo
Predsednik Erdogan zavrača očitke. Ob novembrski predstavitvi projekta je dejal, da je "miselnost, ki nasprotuje oblikovanju novega AKM-ja, enaka tisti, ki poskuša ovirati turški boj proti terorističnim organizacijam". Omenimo še, da je Erdogan prav na trgu Taksim letos začel graditi mošejo, ki so jo islamisti želeli videti na tej lokaciji že od 50. let preteklega stoletja.

Trg Taksim je maja leta 2013, ko je bil Erdogan še na premierskem mestu, postal glavno prizorišče protivladnih protestov, ki so se takrat razširili po Turčiji. Sprožil jih je vladni načrt posega v park Gezi, ki se nahaja v neposredni bližini trga Taksim.