za umetnike postal še privlačnejši kot nekdaj, saj jim je tamkajšnje življenje zagotavljalo poceni najemnine, velike prazne stavbe, živahno dogajanje v polju subkultur in ne nazadnje tudi svobodno vzdušje. V zadnjih letih pa se položaj naglo spreminja.

Skozi leta se je Berlin uvrstil takoj za New York, ki se ponaša s statusom najpomembnejšega svetovnega središča za umetniško produkcijo. Vendar se vse več umetnikov zaradi naraščajoče gentrifikacije iz nemške prestolnice izseljuje; gre za pojav, ki je zaznamoval že tudi umetniški sceni Londona in New Yorka.

Najhitreje rastoče cene nepremičnin na svetu
Berlin se je v zadnjih desetih letih znašel v primežu nepremičninskega razcveta s poskočnim višanjem cen, ki je seveda načelo njegovo privlačnost za umetnike. Lani je to mesto imelo najhitreje rastoče cene nepremičninskega trga na svetu, saj so zrasle tudi za 20,5 odstotka v enem letu, so sporočili iz angleškega podjetja za nepremičninsko svetovanje Knight Frank.

Kaj to pomeni za umetnike, ki jih po ocenah v Berlinu živi okoli 8.000? Za večino je položaj akuten, saj pretežno živijo v revščini. Nedavna raziskava Inštituta za razvoj strategij, ki je zajela več kot 1.700 berlinskih umetnikov, je pokazala, da le eden od desetih zasluži zadosti, da lahko živi od svojega umetniškega ustvarjanja. Okoli eden od petih pa za svoj atelje plačuje med 50 in 100 odstotki več, kot je v letu 2010.

Nekdaj revno, a seksi večmilijonsko mesto
Gentrifikacija, ki vse bolj zajema to večmilijonsko mesto, je ogrozila prav tisto, kar je prvenstveno privabilo umetnike: trendovska nenavadnost in ustvarjalna razdejanost ter poseben šarm, ki je leta 2003 spodbudil takratnega župana Klausa Wowereita, da je mesto opisal kot "revno, a seksi".

Število prebivalcev se na letni ravni povečuje za 40.000, gradnja novih stanovanj pa številk ne dohaja. Trenutni župan Michael Müller pretehtava celo, da bi prepovedal nakup nepremičnin za tujce, da bi na ta način zaščitil cenovno ugoden življenjski prostor za domačine. "Nismo več tako revni, a še zmeraj seksi," je dejal v enem izmed nedavnih intervjujev.

Gentrifikacija se odvija po istem vzorcu, kot ga poznata torej London in New York. Določeni predeli mesta s prihodom umetniške scene postanejo trendovski, cene nepremičnin poskočijo in umetniki si posledično tam ne morejo več privoščiti strehe nad glavo. Berlinski senat sicer subvencionira najemnine za delovne prostore za umetnike vseh disciplin v višini približno 7,3 milijona evrov letno. Ob tem pa na leto vloži okoli sedem milijonov evrov za pridobitev, pretvorbo namembnosti in obnovo ustreznih prostorov za umetnike.

Nuja po vzpostavljanju novih prostorov
V Berlinu je na voljo približno 900 subvencioniranih ateljejev, ocenjuje pa se, da bo v doglednem obdobju potrebnih še nadaljnjih 4.000. Za vsak subvencioniran atelje, ki ga oddajajo, se v povprečju prijavi 10 umetnikov. Za ateljeje v bolj zaželenih okrožjih mesta, kot je na primer Kreuzberg, se lahko prijavi tudi po 90 umetnikov.

Berlinski sekretar za kulturo Klaus Lederer si je vzpostavitev novih prostorov za umetnike zadal kot eno od svojih prednostnih nalog. Vendar ima pri tem precej zvezane roke, saj mesto že od 90. let minulega stoletja bremeni zadolženost, mestna oblast pa je prodala veliko stavb, ki so bile v javni lasti.