Zdaj pa je, kot je za STA povedal investitor Joc Pečečnik, njihov cilj, da "ministrstvo za okolje in prostor ugotovi, da je preklic kulturnovarstvenega soglasja nezakonit".

"Mi smo jih s tem že seznanili in opozorili. Inšpekcija je to potrdila. Upam, da nam ne bo treba istega narediti še na MOP-u in da nam bo MOP odobril našo prošnjo, da prekliče zaustavitev postopka in nadaljuje izdajo gradbenega dovoljenja," je dodal.

"Menim, da gre za naklepno škodovanje"
"Inšpekcija je ugotovila, da so ljudje na ministrstvu za kulturo kršili zakone in škodovali naši družbi. Ker je bilo to v 14 letih že drugič, menim, da gre za naklepno škodovanje," je za STA še zapisal Pečečnik.

Inšpektorat za javni sektor je po pisanju Dnevnika na ministrstvu letos opravil sistemski nadzor zaradi več pobud, v katerih so bili očitki na račun ravnanja ministrstva za kulturo. Iz delnega zapisnika o inšpekcijskem nadzoru je razvidno, da je upravna inšpekcija preverila tudi ravnanje ministrstva pri vodenju postopkov v povezavi s projektom BŠP-ja. Pobudo za uvedbo inšpekcijskega nadzora je vložila istoimenska družba, ki jo vodi poslovnež Jože Pečečnik.

Več nepravilnosti
Na ministrstvu za javno upravo so za časopis pojasnili, da je upravna inšpektorica pregledala dokumentacijo v povezavi z ravnanjem ministrstva pri izdaji mnenja o sprejemljivosti projekta BŠP, ki ga je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija izdalo konec septembra lani.

Inšpektorica je ugotovila več nepravilnosti: opozorila je, da se je ministrstvo v uvodu omenjenega mnenja sklicevalo na napačne pravne podlage in da postopkovno ni bilo pravilno, da je ministrstvo omenjeno mnenje sploh izdalo. Pojasnila je, da ni šlo za primer, ko bi bila izdaja takega mnenja utemeljena v zakonodaji, in sicer niti v zakonu o varstvu kulturne dediščine niti v gradbenem zakonu.

Ker je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) kot pristojni mnenjedajalec že januarja 2020 izdal mnenje, da je Pečečnikov projekt z vidika varovanja kulturne dediščine sprejemljiv, je ministrstvo za kulturo z izdajo svojega mnenja po presoji inšpektorice "neutemeljeno prevzelo pristojnosti zavoda".

Ministrstvo prav tako po nadzorstveni pravici ne bi smelo odpraviti pozitivnega mnenja ZVKDS-ja, saj ta ni bil upravni akt, temveč je šlo za strokovno presojo, ugotavlja inšpekcija. Niti ministrstvo za takšno dejanje ni imelo pravne podlage v zakonu o državni upravi, na katerega se je sklicevalo, je po poročanju časopisa razvidno iz zapisnika inšpektorice.

Odgovor ministrstva
Kako komentirajo ugotovitve inšpekcijskega nadzora, na ministrstvu za kulturo za Dnevnik niso odgovorili. Poudarili pa so, da njihovo mnenje o nesprejemljivosti Pečečnikovega projekta ni upravni akt in da z njim torej ne morejo vplivati na odločitev o sprejemljivosti projekta. To pristojnost ima ZVKDS.

"Ministrstvo dnevno odgovarja na vprašanja in pobude laične in strokovne javnosti v zvezi z izvajanjem zakonodaje in izdaja mnenja. Ministrstvo ni izvajalec zakonodaje, tovrstna mnenja pa niso zavezujoča," so zapisali.

Na ministrstvu za javno upravo so za časopis pojasnili še, da je inšpektorica Simonitiju naložila, naj uradne osebe, ki vodijo upravne postopke na ministrstvu, seznani z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in zapisnikom. Oboje naj prav tako preuči sam. Uradne osebe mora minister opozoriti "na pravilno ravnanje z vlogami, da vloge obravnavajo vsebinsko in procesno pravilno glede na njihovo vsebino", poleg tega pa mora kot minister v prihodnje poskrbeti, da se na ministrstvu dosledno spoštujejo predpisi o pristojnosti.