Rudolf Maister (1874-1934) je pokopan v običajnem družinskem grobu na pobreškem pokopališču, kar naj bi bilo mišljeno kot le začasna rešitev. Njegova sinova sta leta 1938 po besedah zbiralca mariborskega domoznanskega gradiva Primoža Premzla naročila pri Plečniku izdelavo načrta za monumentalnejšo grobnico, a njena zgraditev, najverjetneje zaradi 2. svetovne vojne, ni bila uresničena.
V pripravah na letošnje zaznamovanje 100-letnice Maistrovih akcij v Mariboru je Premzl pri vnuku generala našel načrt grobnice, ki ga je izdelal Jože Plečnik, in podal javno pobudo za njegovo uresničitev. "Morda je prav 100. obletnica prevrata pravi trenutek, da se tako pomembni zgodovinski osebnosti poklonimo z monumentalnim obeležjem, ki ga je zasnoval veliki slovenski arhitekt," je zapisal v javnem pismu.
S tem želi v prvi vrsti uresničiti željo Maistrovih svojcev. "Ne gre za idejo, ki je zrasla v moji glavi. To je želja Maistrovih potomcev," je poudaril. "Pomembnega jubileja, s katerim se spominjamo prevrata, s katerim je Maister s svojimi borci priboril Maribor in tretjino sedanje Slovenije, ne smemo pospremiti samo z dogodki oziroma slovesnostmi, temveč tudi z neko trajnejšo zadevo," je še dodal.
Katero mariborsko pokopališče je primernejše?
Obstajajo različna mnenja, na katerem mariborskem pokopališču bi grobnico postavili. Premzl in še nekateri drugi strokovnjaki se zavzemajo za novejše pokopališče Dobrava, ki je prostornejše in bi tako grobnica prišla bolj do izraza, prav tako bi bilo ugodnejše za izvedbo raznih slovesnosti. "Sploh ker tam nastaja Park spomina in bi lahko Maistrova grobnica predstavljala uravnoteženje, da ne bi to bilo pokopališče, zaznamovano samo s povojnimi poboji," je dejal.
Drugi del stroke se zavzema za pokopališče Pobrežje. "Bolje bi bilo, da ostane grobnica na Pobrežju, ki je tipično meščansko pokopališče, že uvrščeno v seznam evropske kulturne dediščine," je prepričan arhitekt Niko Stare, ki je pokopališče Dobravo načrtoval po konceptu enakosti po smrti. "Grobnic, ki jih na sodobnih pokopališčih ni več, nisem načrtoval, saj bi te predstavljale statusni simbol v odnosu do drugih grobov," je še pojasnil za časnik Večer.
Občina podpira postavitev grobnice
Na mariborski občini pravijo, da pobudo za postavitev grobnice podpirajo. "Še posebno velik pomen Maistru dajemo letos, ko je t. i. Maistrovo leto. Glede na to, da se potomci generala Maistra s pobudo strinjajo, nimamo pri tem nobenih pomislekov," so pojasnili.
Pobudniki ideje o grobnici ter predstavniki stroke, Pogrebnega podjetja Maribor in občine so si ta teden ogledali vse mogoče lokacije, končen izbor pa naj bi bil opravljen v roku enega meseca. Grobnico bi radi postavili do 23. novembra, ko bo stoletnica Maistrovih akcij. Če bo lokacija izbrana v enem mesecu, je po Premzlovih besedah dovolj časa, da se pravočasno zgradi.
Potrebnih okoli 100 tisoč evrov
Sredstva naj bi zagotovili z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v okviru posebnega sklada. Potrebovali bodo okoli 100.000 evrov, kar po ocenah Premzla ne bi smel biti problem, glede na zgodovinski pomen Maistra.
Postavitev grobnice je pomembna tudi zaradi tega, ker gre za Plečnikovo delo. "Čeprav je bil Jože Plečnik v 30. letih prejšnjega stoletja redni svetovalec na področju urbanizma in arhitekture v Mariboru, v mestu pod Pohorjem ni dobil javnega naročila za nobeno delo. Le za mariborske jezuite je izdelal načrt za Kapelico Srca Jezusovega ob Ljubljanski ulici in njihov nagrobnik na pobreškem pokopališču. To je lahko dodaten razlog, da se Rudolfu Maistru postavi grobnica po načrtih Jožeta Plečnika," je sklenil Stare.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje