Slovenija se bo kot država pogodbenica Konvencije o varstvu svetovne in naravne dediščine iz leta 1972 zasedanja udeležila kot opazovalka, odbor pa bo odločal tudi o serijski transnacionalni nominaciji Prazgodovinska kolišča okoli Alp, v kateri Slovenija sodeluje skupaj s Švico, Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Italijo.

Med 111 dve slovenski kolišči
Omenjene države so nominirale serijo 111 od znanih tisoč kolišč iz obdobja med leti 5000 in 500 pred našim štetjem, med katerimi sta tudi dve skupini kolišč na Ljubljanskem barju v občini Ig. Z ministrstva za kulturo sporočajo, da tudi slovenski kolišči "s svojo izjemno univerzalno vrednostjo prispevata k edinstveni predstavitvi prazgodovinskih koliščarskih civilizacij skupaj s prepoznavnimi kulturnimi in zgodovinskimi povezavami, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let".

Postopek se je začel leta 2007, ko je vlada Republike Slovenije določila prednostni vpis Ljubljanskega barja s kolišči na nacionalni poskusni seznam kot dediščino, ki ima realne možnosti za vpis na Unescov Seznam svetovne dediščine kot sestavni del serijske čezmejne nominacije. Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenija pridružila Franciji, Nemčiji (Baden-Württemberg in Bavarska), Avstriji in Italiji pri pripravi skupne serijske transnacionalne nominacije za vpis kulturne dediščine na Unescov seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama v Občini Ig. Pomembni izkopani arheološki predmeti z območja kolišč so shranjeni v muzejih v Ljubljani in na Dunaju, središče Iga pa krasi skulptura v simbolizirani obli.

Štiri leta priprav nominacije
Vse države, ki sodelujejo pri nominaciji, so predhodno poskrbele za vpis te arheološke dediščine na Unescov Poskusni seznam svetovne dediščine. Leta 2007 je v Bernu na sedežu Zveznega ministrstva za kulturo potekal prvi formalni sestanek pooblaščenih predstavnikov in nacionalnih koordinatorjev Švice kot nosilke projekta, Francije, Nemčije, Avstrije, Slovenije in Italije. Kadar vpis predlaga več držav, v nominaciji sodelujejo vse, le eni, v tem primeru Švici, pa se šteje v omejeno letno kvoto.

Letos februarja je stalna delegacija Švice pri Unescu Centru za svetovno dediščino v Parizu v imenu vseh sodelujočih držav uradno predala dosje z dodatnimi informacijami nominacije, ki pojasnjuje tudi metodologijo izbire nominiranih spomeniških območij v šestih državah, izpostavlja povezavo z varstvom naravnih vrednot in obstoječim pravnim varstvom dediščine v državah ter odgovarja na druga vprašanja v zvezi z zaščito in upravljanjem nominiranih območij. O vpisu nominacije na Seznam svetovne dediščine bo Odbor odločal predvidoma med 23. in 25. junijem 2011.