Plesni klasi so sicer le ena izmed težav, s katero se spoprijemajo sodobni plesalci v državi, kjer sodobnoplesna umetnost ni institucionalizirana, prostorov in finančnih sredstev je premalo, akademije za sodobni ples pa ni.

A domača sodobnoplesna scena je kljub temu kakovostna in zagnana, meni Leja Jurišić, ena izmed iniciatork programa Move!. Sodobni plesalci se izobražujejo v tujini, veliko potujejo, kar nekaj jih je ali še vedno sodelujejo s priznanimi mednarodnimi skupinami ali koreografi. Znanja je torej veliko, želja pa je, da se na profesionalni ravni – kar predpostavlja tudi kontinuiteto časa in prostora – omogoči srečevanje plesalcev, osnovne treninge, pretok znanja ter komunikacijo, ki bi tudi povezala sicer razpršeno plesno sceno.

Redni, vsakodnevni profesionalni jutranji treningi so seveda osnova za kakovostno delo profesionalnih plesalcev. Tudi med ustvarjalnimi procesi za posamezno uprizoritev plesalci potrebujejo trening, a prostorov ni. Ta primanjkljaj plesalci rešujejo različno – prek občasnih posameznih delavnic in klasov, najema studia, rezidenc, izvajanja drugih telesnih praks. A za ohranjanje telesne pripravljenosti in tehnične odličnosti je potrebna kontinuiteta in ob pomanjkanju formalnega izobraževanja klasi sodobnega plesa predstavljajo tudi pomemben del neformalnega izobraževanja, tudi za mlade plesalce.

Nihanja v sodobnoplesni produkciji in v tradiciji plesnih klasov
Prav iz te potrebe izhaja spontana iniciativa štirih plesalcev, koreografov in pedagogov – Milana Tomášika, Leje Jurišić, Magdalene Reiter in Lade Petrovski Ternovšek –, ki so v sodelovanju s Plesnim Teatrom Ljubljana zasnovali Move!, program vsakodnevnih profesionalnih jutranjih treningov sodobnega plesa, namenjen plesalcem in plesnim ustvarjalcem različnih plesnih zvrsti.

Iniciativa sicer ni nič novega. V okviru Plesnega Teatra Ljubljana (PTL), ki bo v okviru svojega programa ponudil tudi prostorske pogoje za izvedbo programa Move!, obstaja že 30-letna tradicija plesnega izpopolnjevanja za profesionalne sodobne plesalce. Magdalena Reiterse spominja, da so ti klasi v PTL leta 2001, ko se je preselila v Slovenijo, združevali celotno slovensko plesno sceno. Pozneje so prenehali, kar je povezano tudi z nihanji na sami plesni sceni in sodobnoplesni produkciji. Kot je povedala Živa Brecelj, direktorica PTL, so pri plesnih klasih izhajali iz potreb plesne scene. V nekem trenutku se je kontinuiteta prekinila, saj se je v uprizoritvah vse manj plesalo, pa tudi iz drugih razlogov. Nekateri poznejši klasi so se prelevili v treninge somatskih praks, kot so joga, BMC (Body-Mind Centering), metoda Feldenkrais in Franklin, a profesionalni plesalci potrebujejo tudi tehnični klas. In brez dobrega plesnega klasa ni dobrih plesalcev, dodaja.

Danes takšne ponudbe za profesionalne plesalce sodobnega plesa pri nas ni, obstajajo le treningi, ki so odprti za različne ravni plesalcev, tudi ljubiteljskih ali začetnikov. Profesionalna sodobnoplesna scena pa je razpršena, ustvarjalci (zaradi produkcijskih pogojev) delajo večinoma manjše predstave. Skupinski klasi bi zato lahko omogočili tudi povezovanje, spodbudili dialog med ustvarjalci in prepoznavanje mlajših plesalcev.

Skupek raznolikih znanj in pristopov
Vsi štirje plesalci, koreografi in pedagogi, ki so se podali v izvedbo skupne potrebe in želje, bodo tudi vodili treninge, hkrati pa bodo k poučevanju povabili druge domače in tuje pedagoge. Za zdaj so potrjeni Blanard Azizaj, ki bo s skupino Akram Khan Company konec marca gostoval v Cankarjevem domu, Boštjan Antončič, Matej Kejžar, Jurij Konjar, Špela Vodeb. Klasi bodo zasnovani raznoliko, z vsaj enotedenskim sklopom pod vodstvom posameznega pedagoga. Že pobudniki programa se razlikujejo v estetskih pristopih, tehnikah in pogledih kot tudi v načinih vodenja delavnic.

Skozi telo se lahko razumemo bolj iskreno kot z besedami
Sodobni ples ni zgolj ena tehnika in tudi ne en princip učenja. Sodobne plesne tehnike ne izhajajo iz določene forme ali pozicij, kot na primer pri baletu, ampak iz kineziologije, iz uporabnosti telesa, telesa v gibanju in njegovih možnosti, je poudarila Leja Jurišić. Vsak plesalec ima drugačno znanje, izkušnje in drugače oblikuje telo, bistveno pa je raziskovanje telesa.

Gibov je nešteto. V nasprotju s splošno prevladujočim prepričanjem, da je um, misel naš gospodar, plesalec izpostavlja in raziskuje inteligentnost telesa, ki razmišlja in se odziva. "Človek je celota in sodobni ples nagovarja človeka kot celoto ", poudarja Leja Jurišić. "Skozi telo se lahko razumemo mnogo bolj iskreno kot z besedami. Besede so fino orodje, a sodobni plesalci vemo, da telo ni samo kontejner, ki ga prevažamo za sabo dokler ne zbolimo. Vse to se sem raziskovala kot sodobna plesalka, zato se mi zdi sodobni ples zelo pomemben tudi za razmišljanje o svetu," dodaja. Plesalko, ki na svojih delavnicah ne uči plesnih kombinacij ali koreografij, zanima predvsem lastno raziskovanje telesa in giba, kako predreti lastne telesne in gibalne vzorce in kako sam sebe nekaj novega naučiš.

Fizično in mentalno prebujeno telo
Inteligentnost telesa je v osnovi vsakršnega plesnega gibanja in treningov. "Danes se ne izvaja več vsak dan enak plesen klas. Lahko delaš koreografije in improvizacije, a smo fizično in mentalno tako prebujeni, da lahko nenehno sprejemamo nove informacije," pravi Magdalena Reiter.

Raznolikost tehnik je tudi ena od "zahtev" današnjega sodobnega plesa. Tako kot je svet zajela globalizacija, je zajela tudi oder, zato mora vrhunski plesalec obvladati več tehnik, pravi Milan Tomášik, ki pravi, da so današnji mladi plesalci v tehničnem smislu odlični, kar pa je seveda le dobra podlaga za ustvarjanje. "Pomembno je celostno gledanje na sodobni ples," dodaja Tomášik, ki ga trenutno najbolj zanima povezava med tehniko in ustvarjalnostjo in na klasih preizkuša različne tehnike, kako biti kot plesalec dovolj odprt, da zaznavaš odzive občinstva.