Na Ljubljanskem gradu so najvišje priznanje, zlato plaketo za življenjsko delo, podelili dirigentu Marku Munihu. Mi pa smo se o vlogi ljubiteljske kulture, njenem položaju v širši kulturni sferi ter odgovornosti sklada, pogovarjali z direktorjem JSKD-ja, Igorjem Teršarjem.

Ravnokar ste podelil priznanja za dosežke na področju ljubiteljske kulture. So šla v prave roke?
Vsekakor! Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje najvišja priznanja na področju ljubiteljske kulture na podlagi javnega razpisa, kar pomeni, da imajo prav vsi možnost predlagati tiste posameznike, ki se jim zdijo najzaslužnejši. Nagrajence potem na podlagi prispelih predlogov izbere komisija. Priznanja za mentorsko, organizacijsko in raziskovalno delo ter posebne dosežke tako vsako leto prejmemo markantni posamezniki, ki so v ljubiteljski kulturi pustili velik pečat.

Priznanja so podeljena in čestitke vsem dobitnikom, z dirigentom Markom Munihom na čelu. Nočem postavljati pod vprašaj odločitve o nagradah, jih kakor koli razvrednotiti ali kaj podobnega. To izpostavljam zgolj zato, ker so dobitniki priznanj, namenjenih ljubiteljem, tudi umetniki, ki se s kulturo ne ukvarjajo ljubiteljsko. Zakaj potemtakem njim nagrade za ljubiteljsko kulturno dejavnost?

Ker gre za umetnike, ki se v prostem času, torej po službi, posvečajo še ljubiteljski kulturi – so mentorji, zborovodje, režiserji in tako dalje, ki vodijo ljubiteljske skupine. Našega zlatega nagrajenca Marka Muniha je že na začetku njegove strokovne kariere močno zaznamovala ljubiteljska kultura, s Primorskim akademskim pevskim zborom Vinko Vodopivec in Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič iz Ljubljane, s katerim je v desetletnem delovanju dosegel visoko kakovostno raven. Kasneje je vodil Mešani pevski zbor Lipa zelenela je, Mešani zbor Zdravka Muniha in Oktet Vrtnica. Vse to so ljubiteljski zbori. Ob svoji bogati poklicni karieri dirigenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Orkestra slovenske filharmonije je ves čas deloval tudi kot predavatelj na zborovodskih šolah za ljubiteljske dirigente in bil v žirijah državnih in mednarodnih tekmovanj. Marko Munih je izjemno vplival na razvoj slovenske zborovske in inštrumentalne glasbe, zlata plaketa JSKD-ja pa je zahvala za njegovo delo.

Kaj pa zakonska ureditev? Kljub neverjetnim uspehom recimo APZ-ja Tone Tomšič, kljub prepoznavnosti v svetu, v določenih krogih pridevnik ljubiteljski še vedno velja za nekaj manjvrednega. Zakaj ta stigma?

To so predsodki, ki temeljijo na nepoznavanju področja. Prepričan sem, da ne gre za večinsko mnenje. Število posameznikov, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, vsako leto narašča, pri čemer je slovenska ljubiteljska kultura izjemno kakovostna in vedno bolj cenjena tako doma kot tudi po svetu. To kažejo uspehi naših skupin ter raziskave Evrope Cantat in Evrobarometra. Danes je sodelovati v ljubiteljski kulturni nekaj pozitivnega. Ne samo, da so nekatere ljubiteljske skupine resnično vrhunske in se lahko po kakovosti kosajo s poklicnimi, temveč so prav ljubitelji tisti, ki skrbijo za kulturno ponudbo v mnogih bolj ali manj odročnih krajih Slovenije. Poleg tega ima ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo pozitivne vplive na družbo tudi v smislu socialnega vključevanja in kakovostnega preživljanja prostega časa. Gosta mreža kulturnih društev izhaja še iz časov, ko se Slovenci niso mogli opirati na lasten državni aparat in ko še nismo imeli poklicnih kulturnih ustanov. Gre za dragoceno dediščino, na katero smo lahko ponosni.

Ljubiteljska kultura je nepoklicno umetniško delovanje ljudi, ki se običajno sistematično usposabljajo na kulturnem področju, s katerim se ukvarjajo v prostem času, in mu posvečajo večji del svojega življenja. Veljavne konvencije o tem pri nas nimamo, ker področje ni zakonsko urejeno, si pa že več let prizadevamo, da bi normativno opredelili ne le ljubiteljsko, temveč tudi tradicijsko kulturo, ki se ohranja kot živa dediščina preteklih obdobij. Za zdaj tako varujemo le spomenike, ne pa tudi izročil, kot so običaji, navade, starosvetnost, ljudska ustvarjalnost in podobno.

Sam imam občutek, da je ljubiteljska kultura v resnici neprepoznana. In da tovrstne oznake prihajajo zgolj iz tega naslova.
Ker je ljubiteljska kultura glede na svojo razširjenost, razvejenost in pestrost kot pojav razmeroma slabo zastopana v javnih občilih, širša javnost nima čisto prave predstave o tem, za kako razširjeno kulturno udejstvovanje gre, čeravno se morda predstavniki te javnosti vsak zase v svojem prostem času udeležujejo pevskih, gledaliških, folklornih vaj, slikarskih tečajev, skupnega muziciranja in podobno. O tem, kako razširjena je ljubiteljska kultura, najbolje govorijo statistike: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki skrbi za strokovno in finančno podporo ljubiteljskim kulturnikom, združuje 5.000 društev in produkcijskih skupin ter okrog 100.000 aktivnih udeležencev. Ti se s kulturo ukvarjajo v svojem prostem času in nastopajo brezplačno. Če upoštevamo še ta vidik, dobimo približno 10 milijonov ur prostovoljnega dela vseh udeležencev. Samo na ta način lahko sfera ljubiteljske kulture v Sloveniji udejani izjemno obsežen program 5.000 kulturnih prireditev na leto, ki se dogajajo v slehernem kraju naše države in pritegnejo prav vse prebivalce. Brez dvoma bi brez tega izjemno pomembnega prispevka h kulturnemu življenju prebivalcev Slovenije pretežni del naše države živel v kulturni gluhoti.

Kakšen odnos imamo Slovenci do ljubiteljske kulture, do tega pravzaprav, kar sami imenujemo ljubiteljska kultura?
Vključevanje v različne kulturne skupine ima močno socializacijsko komponento. Gre tudi za spodbujanje in ohranjanje vrednot ustvarjalnosti, solidarnosti, skupnega dobrega. V okviru klasičnih društvenih pojavov, kot so pevski zbori, pihalni orkestri, folklorne skupine … pa najvidnejši dosežki najboljših zasedb, po zaslugi vrhunskih strokovnih vodij in zaradi značilnega pristopa k delu, predstavljajo enakovredno vzporednico poklicnim kulturnim zasedbam in ustanovam. Seveda gre za razliko v kakovosti izvedb. Ljubiteljska in poklicna kultura se dopolnjujeta in sta kot taki nepogrešljivi. Ljubiteljsko kulturo odlikuje večja dostopnost, hkrati pa je pomembna kalilnica bodočih umetnikov.

Slovenstvo se je skozi zgodovino definiralo in manifestiralo skozi kulturo, ravno kultura je bila tista, ki je vzpostavljala tukajšnjo identiteto. Kaj pa danes? Kakšna je danes vloga kulture?
Ljubiteljska kultura je razširjena in močno razvejena obliki kulturnega delovanja, ki sega stoletja v preteklost in je bila ključnega pomena za povezovanje, oblikovanje zavesti in identitete slovenskega naroda, pomembna spodbuda za vzpostavitev prvih slovenskih ustanov in eden pomembnejših dejavnikov, ki so pripomogli k uresničitvi sanj o samostojni državi. Ljubiteljska kultura nas je povezovala v preteklosti, nas povezuje danes in je morda v teh časih raznoterih razdvajanj pomembna bolj, kot si mislimo.

Kulturna društva so vgrajena v temelje domala vseh naših kulturnih ustanov, ljubiteljska kultura pa ima enega večjih družbenopovezovalnih nabojev. Kljub svoji močni zgodovinski vlogi in zavezanosti tradiciji je ljubiteljska kultura danes še kako živa, živahna in med drugim naklonjena tudi sodobnim konceptom kulturnega ustvarjanja.

Naj vas spomnim samo na sodobni ples, ki se pri nas razvija večinoma v okvirih ljubiteljske kulture, na nove zborovske prakse, ki jih uvaja Carmina Slovenica, na avdiovizualno umetnost, številne performanse in sodobne festivale, ki se rojevajo v sferi neinstitucionalizirane kulture.

Je JSKD na neki način morda še zadnji branik tistega, kar smo nekoč poimenovali kultura, še zadnji akumulator, ki poganja kulturno udejstvovanje v najširšem pomenu besede?
Ključna dejavnost Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je pomoč pri vzpostavljanju in zagotavljanju razmer za razvoj kulturnih dejavnosti in podpora pri širjenju kulturnih dobrin. Z različnimi oblikami permanentnega izobraževanja in zahtevnostnimi stopnjami selekcij in prireditev skrbi za kakovosten napredek. Pri tem je zelo pomembna naša mreža 59 območnih izpostav. Za nas, ki pletemo in se trudimo ohranjati vso to mrežo raznolikih kulturnih dejavnosti, so enako pomembne tako mednarodne lovorike, s katerimi se ponaša vse več društev, kot tudi to, da uspešno ohranjamo množičnost, dostopnost in kakovost kulturnega udejstvovanja sodržavljanov in zamejskih Slovencev.

Zgodovinsko ozadje neverjetne vneme ukvarjanja s kulturo poznamo in nekako razumemo. Kaj pa sociološko ozadje?
Kot rečeno, je ljubiteljska kultura izjemno pomembna za socialno vključevanje posameznikov, še posebno tam, kjer ni drugih možnosti. Poleg tega morate vedeti, da so v nekaterih odročnejših predelih Slovenije JSKD in kulturna društva edini ponudniki kulturnih vsebin. Kultura je tista sestavina naše družbe, ki povezuje in krepi medsebojno zaupanje, pri čemer ima prav ljubiteljska kultura največ zaslug za ohranjanje dobrih odnosov in spoštovanja med ljudmi. Ravno lani smo v okviru Tedna ljubiteljske kulture, ki je namenjen osveščanju javnosti o fenomenu ljubiteljske kulture, s posvetom na to temo želeli spodbuditi fakultete, da bi se začele poglobljeno ukvarjati tudi s tem vprašanjem. Težava je, ker je področje s tega vidika izredno slabo raziskano.

Po drugi strani, pa so ljubiteljska kulturna društva nekoč pomenila valilnice talentov, temelje, na katerih se je vzpostavila recimo temu institucionalna kultura. Naj omenim samo celjsko in kranjsko gledališče, ki izhajata iz ljubiteljskega društva. Bili so osnova umetniškega, izobraževalnega in družabnega življenja po Sloveniji. Kaj pa danes? Kakšne obete ljubiteljska društva predstavljajo danes? In kakšna je vloga JSKD-ja pri vsem skupaj?

JSKD spremlja in podpira vso to raznovrstno dejavnost po strokovni, organizacijski in finančni plati. Kulturna društva so tudi zato še vedno pomembna valilnica talentov. Vsakdo, ki prelista naše programe ali poročila, kjer so popisane vse naše dejavnosti, je pozitivno presenečen nad obsegom in kakovostjo dogajanja ter je morda potem malo manj zaskrbljen nad splošno kulturno ravnjo v naši državi. Seveda je to v prvi vrsti zasluga številnih kulturnih društev, njihovih zvez in drugih nevladnih organizacij, ki jih odlikujeta neizčrpna ustvarjalna volja in organizacijska iznajdljivost, saj pretežni del stroškov pokrivajo iz lastnega žepa. Večkrat poudarjam, da v ljubiteljski kulturi ni ne denarja ne slave, vse, kar je, so dobra prijateljstva, trdne vezi in veliko veselja - veselja do učenja, dela in veselja ob uspehih.

Tadej Čater