Vsa dela nad vzhodnim in severnim delom stavbe naj bi stala 210.000 evrov, občina Brežice bo približno polovico stroškov poravnala z državnim denarjem.

Z brežiške občine so sporočili, da bodo državni denarni vložek pokrili z denarjem z razpisa za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo država letos in prihodnje leto sofinancirala iz dela proračuna, namenjenega za kulturo.

Kot so povedali, naj bi strešno prenovo gradu, v katerem domuje Posavski muzej, predvidoma končali do prihodnjega poletja. Sicer pa se bodo na brežiški občini letos lotili tudi preurejanja zdajšnje hišniške delavnice v muzejsko sprejemnico z muzejsko trgovino in prenove pritličnih sanitarij za obiskovalce.

Do celovite prenove še nekaj dela
Poudarili so, da se na občini, ki je od leta 2013 lastnica gradu, zavedajo njegovega turističnega pomena in da z večjimi vlaganji vse od leta 2006 skrbijo za njegovo vzdrževanje. Dodali so, da bo do konca celovite prenove gradu potrebnih še nekaj del. Med njimi so navedli celovito statično sanacijo severnega, zahodnega in južnega grajskega krila, menjavo vseh električnih in strojnih napeljav ter stavbnega pohištva, ureditev novih zaključnih tlakov in ureditev glavnega stopnišča.

Napovedali so še sanacijo fresk na stopnišču in v kapelici in stenskih poslikav v viteški dvorani, menjavo strešne kritine in dokončno ureditev grajskega dvorišča ter pri tem opozorili na potrebno državno in evropsko denarno pomoč.

Poltisočletna zgodovina gradu
Grad Brežice so sicer sprva zgradili kot obmejno utrdbo, v drugi polovici 16. stoletja pa so ga namenili za bivanje. Leta 1529 so stari grad odstranili in po zamisli cesarskega gradbenika Jurija Dispatia iz Merana začeli graditi novega. V drugi polovici 16. stoletja so trdnjavo preoblikovali v dvorec in zahodnemu krilu na dvoriščni strani prizidali trietažne arkade.

Med letoma 1554 in 1555 kot stavbenika brežiškega gradu omenjajo renesančna arhitekta, brata Andreo in Domenica dell' Allio. Okoli leta 1700 je dal grof Ignacij Marija Attems grad preoblikovati v baročno rezidenco, takrat pa so tudi preuredili njegov vzhodni trakt in v njem uredili največjo slavnostno dvorano na Slovenskem in v zahodnem traktu reprezentančno stopnišče ter kapelo.

Strop stopnišča je poslikal Johann Caspar Waginger, ki je umrl okoli 1718, stene pa njegov naslednik Franz Ignaz Flurer (1688-1742), ki je tudi avtor poslikav v grajski kapeli iz okoli leta 1720. Viteško dvorano je med letoma 1702 in 1703 poslikal Frančišek Karl Remb, skupna površina njegovih poslikav pa znaša dobrih 1.037 kvadratnih metrov.