Gift Horse (Podarjeni konj), delo nemško-ameriškega umetnika Hansa Haackeja, je bronast kip; predstavlja skelet konja, ki ima okrog sprednje noge zavezano pentljo. Na njej se izpisujejo najnovejše vrednosti delnic na londonski borzi, zato umetnino večina Britancev interpretira kot komentar opustošenja na globalnem trgu.

Londonski župan Boris Johnson je ob odkritju protikapitalistične umetnine vse skupaj obrnil na šalo. "Nekateri bodo trdili, da je ta nezgrešljivo podhranjena zver simbol pretiranega stremljenja k varčnosti in diete Georgea Osborna. Ampak sam trdim, da to absolutno ne drži," je začel župan.

Johnson vidi "metaforo vitalne infrastrukture"
Ker so se nekateri novinarji že ob razglasitvi Haackejeve zmage na natečaju na glas spraševali, zakaj župan ni uveljavil svoje pravice veta, preden se je Podarjeni konj za 18 mesecev usidral v samo središče mesta, je na odprtju dodal še lastno interpretacijo "tega izstradanega štirinožca": "V tej krasni konstrukciji je jasno simbolizirana vitalna infrastruktura - vezi, ki morajo teči pod površjem vsakega velikega in lepega mesta. Strukture, ki so igrale vlogo v enem največjih gospodarskih okrevanj, kar jih je to mesto kdaj videlo, gonilna sila Velike Britanije in evropskega gospodarstva."

Nato se je Johnson obrnil na Haackeja, ki je ves čas stal ob njem, in pripomnil: "Upam, da se strinjate z mojo interpretacijo," kar je seveda sprožilo salve smeha med občinstvom.

Pogumna gesta pred volitvami
Komisija, ki je zadolžena za presojo tradicionalnega natečaja, se je seveda zavedala političnih konotacij Haakejeve stvaritve. "Vesel sem, da bo v odštevanju do volitev na četrtem stebru stal Haackejev Podarjeni konj," je tvitnil umetnik Grayson Perry, eden od članov komisije. Njihov predsednik Ekow Eshun je odločitev utemeljil z besedami, da je Konj "zelo sodoben komentar vezi med močjo, denarjem in zgodovino, ki zadeva samo bistvo Londona kot mesta."

Umetnostni kritik Waldemar Januszczak je ob odkritju zapisal, da je naročilo nekaj takega, "kot da bi Trotskega spustili nad Buckinghamsko palačo." "Je Boris temu res dal zeleno luč?" se retorično sprašuje.

Haacke, ki je svojega konja naredil po predlogi litografij Georgea Stubbsa, umetnika iz 18. stoletja, si ga je - po lastnih besedah - zamislil kot komentar ideje o domnevnih prednostih "nevidne roke", o kateri je pisal Stubbsov sodobnik Adam Smith. Prepričan je bil, da ljudje, ki se ženejo za lastnimi interesi, družbi lahko koristijo bolj, kot če bi ji zavestno skušali pomagati.

Morda smo Smitha razumeli narobe
"To je metafora, ki jo zadnje čase pogosto slišimo, še posebej od ljudi, ki bi radi videli umik regulacij v finančni industriji," je Haacke razložil za časnik Guardian. "Kip je zato vabilo k razmisleku o tem, ali nevidna roka trga res pripomore k splošni blaginji ali pa gre nemara za nesporazum in je to popolnoma napačno." (Dodal je še, da se mu zdi županova interpretacija dela "čudna", da pa noče ljudem narekovati, kako naj ga razumejo.)

Izzivalni Nemec
V Kölnu rojeni Haacke je praviloma znan po svojih namerno provokativnih delih. Leta 1970 je na primer za Muzej moderne umetnosti v New Yorku ustvaril delo, ki je bilo kritika donatorjev muzeju oz. njihove podpore vietnamske vojne. Spet drugo delo, ki je tematiziralo stanodajalce v obubožanih slumih, je bilo vrženo iz Guggenheimovega muzeja, češ da je "preveč politično".

Salomonska rešitev za nezasedeni podstavek
"Četrti podstavek" na severozahodnem koncu Trafalgarjevega trga so postavili že leta 1841. Mišljeno je bilo, da bo na njem stal kip Viljema IV. na konju - a je zaradi pomanjkanja denarja res ostalo le pri zamisli. Pozneje se mestni veljaki nikoli niso mogli dogovoriti, kateri monarh ali general bi si najbolj zaslužil mesto ob Juriju IV., Henryju Havelocku in poveljnikih iz kolonialnih časov Jamesa Napierja.

Leta 1999 so tako začeli projekt The Fourth Plinth, kar pomeni, da si na mestu kipa sledijo postavitve znanih sodobnih umetnikov. Priložnost so do zdaj dobili že številni vodilni britanski umetniki. Led je prebijal Mark Wallinger z Ecce Homo, marmornatim kipom Jezusa v človeški velikosti, med zanimivejšimi pa je bil tudi koncept Antonyja Gormleya One & Other. Za sto dni je na trg postavil prazen podstavek; približno 2.400 ljudi je dobilo priložnost (posamično) zavzeti mesto na njem in tam eno uro početi, kar jim je padlo na pamet.

Do prejšnjega tedna je nad trgom kraljevala kričeče modra skulptura petelina, delo nemške umetnice Katharine Frisch, naslovljena preprosto Cock. Londončanom je bil malo bolj sproščeni prispevek za četrti steber večinoma všeč. "Petelin ima bolj pridih nagajivosti kot pa bahaškega posmehovanja. Kip je v enaki meri poklon trgu in njegova satira," je zapisal eden od umetnostnih kritikov.