Začetek prenove prvega preddverja, ki mu je takoj sledilo protestno pismo profesorjev ljubljanske fakultete za arhitekturo, je sprožil strokovno razpravo zaradi treh reči: s prenovo se bo bistveno povečala višina stropa, tapisom bo zamenjal bambusov parket, razsvetljava pa bo posodobljena.

V CD-ju menijo, da so omenjeni posegi nujni, bodo pa v prenovo vključili dva predloga strokovne komisije Dom za prostor, ki deluje v okviru ministrstva za kulturo in ki se je na pobudo nekdanje ministrice za kulturo Majde Širca v povezavi s prenovo prvega preddverja sešla v drugi polovici junija. Tako bodo ohranili okrasne čepke, ki razgibajo površine prvega preddverja ter vertikalno namestitev stropnih in stenskih panelnih plošč.

Uničenje CD-ja kot celovitega avtorskega dela?
Predstavniki arhitekturne stroke - Društva arhitektov Ljubljana in Zveze društev arhitektov Slovenije, ljubljanske fakultete za arhitekturo, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, galerije Dessa in zavoda Trajekt - so v pozivu odgovornim za prenovo CD-ja opozorili, da projekt prenove korenito posega v arhitekturno podobo prostora, ki je zelo pomemben za slovensko dediščino in tudi širše.

Poseg po njihovem prepričanju s "korenito spremembo prostorskih razmerij, zamenjavo materialov, tipičnih detajlov in avtorske opreme predstavlja uničenje enega ključnih delov celote, s tem pa bistveno okrni pričevalnost ter vsakršno možnost ohranitve CD-ja kot celovitega avtorskega dela". Sami menijo, da bi bilo vse nujne funkcionalne posege mogoče izvesti kljub ohranitvi vseh ključnih detajlov in materialov, podobno kot je bilo to pred kratkim po njihovem mnenju razmeroma uspešno izvedeno ob celoviti prenovi velike sprejemne dvorane Cankarjevega doma.

Niti Ravnikar ni bil nezmotljiv
Generalni direktor CD-ja Rotovnik pa meni, da je omenjeni poziv žaljiv do arhitekta Andreja Kasala in do vodstva kulturnega hrama, ki želi z večletno prenovo z vidika posodobitve nekaterih notranjih prostorov povečati funkcionalnost in ugodje obiskovalcev ter izboljšati logistične tokove, pri čemer je skupni imenovalec vsega naštetega predvsem "odprava številnih hudih projektantskih napak, ki so se pri načrtovanju CD-ja pripetile profesorju Ravnikarju".

Kot opozarja v svojem odgovoru na poziv, stroka gleda na CD kot na arhitekturni muzej, vsakodnevno življenje hiše in širitev programa pa zahtevata, da se "zavožene arhitekturne rešitve radikalno popravi in posodobi". Večino so jih po njegovih besedah že izvedli. Tako so posodobili Kosovelovo dvorano, Klub CD-ja in drugo preddverje. Glede omenjenih prenov, ki so po prepričanju podpisnikov poziva prav tako strokovno sporne, Rotovnik priznava, da je v naštetih prenovljenih prostorih "Ravnikarja ostalo zelo malo", toda zato, da bi Ravnikar ostal, po njegovem prepričanju ne smejo dopustiti, da bi umrl CD.

Tapisom: veliko cenejša alternativa marmorju
V prvem preddverju so namreč po Rotovnikovih besedah projektanti pred 30 leti pozabili na prezračevalne kanale in zato stropa ni bilo mogoče zgraditi v načrtovani višini, posledica pa je, da je ta zelo nizek. Tapisom, ki so ga doslej zamenjali že štirikrat, pa je že 30 let rešitev zaradi pomanjkanja denarja. Ravnikar si je želel tla iz marmorja, ta pa so predraga tudi za današnji proračun. Ob tem Rotovnik poudarja, da navsezadnje hranijo načrt, kakšen bi moral biti strop, če nanj ne bi bilo treba obesiti prezračevalnih naprav.

Nosilec prenove prvega preddverja je sicer Andrej Kasal, že lani spomladi pa so se, kot poudarja Rotovnik, povezali z arhitektom Alešem Vodopivcem, ki proučuje Ravnikarjev opus. Strokovni dialog s skupino zainteresiranih arhitektov naj bi se nadaljeval jeseni, a se to ni zgodilo, na začetku septembra pa je nato pristojna konservatorka Tatjana Adamič izdala kulturnovarstvene pogoje, ki so določali, da ostanejo tako tapisom, nizek strop in razsvetljava, kot jo je načrtoval Ravnikar.

Dialog so nato nadaljevali z vodjo ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Borisom Vičičem, ki je po Rotovnikovih besedah prisluhnil argumentom CD-ja in izdal kulturnovarstveno soglasje, ki dovoljuje dvig stropa do prvotno načrtovane višine, zamenjavo tekstilne obloge s parketom in zamenjavo obstoječih svetil s sodobnimi.

Korak do statusa spomenika državnega pomena
Komisija Dom za prostor pa je poleg že omenjenega predlagala tudi izdelavo konservatorskega načrta za CD, ki bi postal obvezno izhodišče vseh nadaljnjih prenov in posegov ter bi bil obenem podlaga za pripravo razglasitve CD-ja za spomenik državnega pomena. Ta bi moral, kot poudarja Rotovnik, nastati tudi s sodelovanjem strokovnih služb Cankarjevega doma, ki najbolje poznajo funkcionalno-programske potrebe hiše.

Sicer pa naj bodo po Rotovnikovih besedah zapleti s prenovo prvega preddverja CD-ja opomin stroki, da se mora oglasiti pred začetkom načrtovanih prenov, ne pa da vanje posega, ko se te že izvajajo.