Zvočno instalacijo Čas za alarm (Vrijeme za uzbunu) je sarajevski umetnik Daniel Premec postavil na pročelje Umetnostne galerije Bosne in Hercegovine v Sarajevu, ki je 1. septembra letos za nedoločen čas zaprla vrata za obiskovalce. S 30-minutnim zvokom sirene je umetnik želel opozoriti državljane, da je stanje v državi skrb vzbujajoče. Ne gre le za omenjeno galerijo. Ogrožene so tudi druge ustanove v Bosni in Hercegovini: 4. oktobra se je z nedefiniranim legalnim statusom zaprl tudi Narodni muzej BiH-a, legalni status je dvomljiv tudi pri Narodni in univerzitetni knjižnici BiH-a, ki trenutno deluje v manjšem obsegu in brez rednega financiranja, Zgodovinski muzej BiH-a deluje brez rednega financiranja in brez ogrevanja, Ars Aevi Depot pa zaradi finančnih težav še vedno čaka na prostor za zbirko in na začetek obljubljene gradnje Muzeja za sodobno umetnost.
Čas za alarm je Premec zasnoval kot "odgovor na splošno stanje v Bosni in Hercegovini, ki se negativno odraža tudi na kulturi in kulturnih institucijah ter tako sproža izgubo kulturne identitete."
Stanje v Sloveniji je prav tako alarmantno
Kot so zapisali na radiuCona, ki bo v okviru razstave OdzivNa mesta (Response Sound Maps/Walks) zvočno intervencijo Čas za alarm izvedel tudi v Ljubljani - prek radijskih sprejemnikov in spleta pa bo segla tudi širše -, Premceva intervencija sproža vrsto vprašanj in dejstev, ki se pojavljajo tudi v širšem balkanskem in evropskem prostoru, kjer je delovanje kulture vedno bolj ogroženo. Kultura in umetnost pa sta samo prvi domini v procesu razgradnje socialne države, še dodajajo.
Delo je v Sarajevu naletelo na pozitivne odzive med širšim občinstvom. Številne umetniške "protestne" oz. na aktualno družbeno dogajanje odzivne akcije in intervencije, ki so se letos odvile tudi pri nas (na primer javno branje Hlapcev pred parlamentom, Zakol - drugi del performansa Umetnost je svinja in svinja je umetnost, projekt Poezija je orožje, vzemi jo iz ust itd.), so sprožale polemične odzive. A kljub temu stroj procesov razgradnje teče dalje.
Javni alarm na Prešernovem trgu in širše
Zvočna intervencija Čas za alarm bo v soboto, 10. novembra, ob 11.55 izvedena na oddajniku radiaCona 88.8 MHz, v sodelovanju z Odprto raziskovalno platformo Radar tudi na Radiu Študent in prek radijskih sprejemnikov na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer bo nekaj sprejemnikov pripravljenih tudi za izposojo. RadioCona s postavitvijo intervencije želi opozarjati na procese razgradnje kulture in umetnosti, ki potekajo v Sloveniji. "V bližnji prihodnosti se bodo zaradi aktualnih ukrepov kulturne politike ter nepremišljenih rezov v umetnosti in kulturi očitno tudi pri nas stopnjevala radikalna dogajanja, podobna dogajanjem v Sarajevu, kjer se zapirajo galerije in muzeji ter je ogrožena celotna kulturna produkcija. Področje kulture je zgolj prva domina v procesu razgradnje socialne države, skupnega dobrega," so zapisali.
S predvajanjem alarma prek radijskih sprejemnikov radioCona delo postavlja v javni prostor kot galerijo, ki je dostopna za poslušanje vsakomur, tudi tistim, ki v tem času niso na izbrani lokaciji. Delo, in s tem alarm kot opozorilo, se tako lahko preko dejavnega (in mobilnega) poslušalca prenese kamor koli.
Fizični, virtualni ali le radijski sprehod z zvočnimi deli
V soboto bodo na frekvencah radiaCone 88.8 MHz in prek spletne strani radiaCone predvajana tudi druga zvočna dela, ki so jih vključili v razstavo OdzivNa mesta v galeriji Aksioma in na spletnih straneh: Posebno v avgustu Ervina Hatibija, mikro)B(eograd Saše Markovič Mikroba, Vitić pleše kolektiva Bacači sjenki, Transmit Walk Irene Pivka in Braneta Zormana, Fontane, fantomi Ronalda Panze in Mili Sefića, Beseda je orožje, vzemi jo iz ust Simone Hamer, Simone Semenič in Zalke Grabnar Kogoj, Oni živijo Maje Pelević and Milana Markovića ter Točno popoldne Zlih bubnjarev. Dela, povezana z ustreznimi realnimi lokacijami, je mogoče poslušati v galeriji Aksioma in si jih na spletni strani radiaCone skupaj z virtualnim sprehodom ogledati na zemljevidu ali na realnem sprehodu po označenih poteh ob poslušanju del, ki si jih lahko poslušalci na svoje mobilne naprave Android brezplačno naložijo prek radia aporee.
Radio kot razstavni prostor
CONA, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, s svojim delom in projektom RadioCona (projektna občasna radijska postaja za sodobno umetnost) v ospredje svojega raziskovanja postavlja zvok in mogoče odnose tega do konkretnega, fizičnega prostora. Hkrati s predvajanjem zvočnih del na radiu vzpostavlja premislek o radiu kot razstavnem prostoru ter skozi to možnost vstopanja umetniškega dela v zasebni prostor poslušalca oz. v javni prostor zunaj zaprtih institucionalnih hierarhij. "Vsako posamezno izbrano delo je mogoče razstaviti (in nekatera izmed njih so to že bila) v galerijah in muzejih. Ampak, ali bi spremenili radijsko postajo v vašem avtu, če bi se vam obetalo srečanje z enim izmed omenjenih umetniških del? Bi poslušali prenos prek interneta, medtem ko prebirate elektronsko pošto ali pa počivate doma? Ali lahko takšna dela postanejo tudi stalen del javne sfere, ki na ta način posega v zasebni prostor poslušalcev?" Izbrana dela odlikuje potreba po poslušanju, ki nas izziva tudi v ponovni razmislek o trenutno prisotnih strategijah razstavljanja. Na kakšen način umetniška dela v tem primeru delujejo in kako jih posamezniki, manj vajeni zvočne komponente v umetniškem polju, dojemajo? "Kako poseči v javni prostor in povabiti ljudi k poslušanju? Je poslušanje v današnjem svetu radikalna dejavnost?" so vprašanja, ki vznemirjajo avtorja radioCone, Ireno Pivka in Braneta Zormana. Ali pa bomo morali za radikalno dejanje sprejeti sobotni alarm in ga prenesti v lastno delovanje?