"Črepinja bi potrebovala še nekaj okoliških stolpov, da ne bi bila videti kot sijoč plevel, ki se razrašča na južnem bregu reke Temze," o stavbi, ki je zaradi svojega steklenega pročelja dobila vzdevek The Shard (Črepinja) in ki jo uradno odpirajo danes, piše arhitekturni kritik James S. Russell.

Londončani so skoraj 40 let tehtali, ali smejo nebotičniki "skaziti" precej nizko londonsko panoramo, na kakšen način in koliko jih je lahko. Nad panoramo že vse od leta 1711 kot najvišja točka kraljuje kupola katedrale Sv. Pavla. A vendarle - po dvanajstih letih postopkov, povezanih z gradbenimi dovoljenji, zapletov pri sami gradnji in finančnih težav danes Britanci s pompom slovesno odpirajo sijočo ostro stavbo, ki je pravzaprav zdaj že stalnica mestne panorame.
Britanski odgovor na Empire State Building
Datum seveda ni naključen: stolpnico, ki je visoka 310 metrov in s tem zasenči tako katedralo Sv. Pavla kot tudi sloviti parlament, je Britancem uspelo dokončati še pred začetkom olimpijskih iger, zaradi katerih se bo v mesto zgrnilo, tako pričakujejo, okrog dva milijona turistov. In Črepinja, ki se lahko pohvali z razgledno ploščadjo in 95 nadstropji, bi lahko kmalu postala ena izmed osrednjih znamenitosti prestolnice. "Vzpon na Črepinjo bo postal tako ključen del obiska Londona, kot je obisk Empire State Buildinga v New Yorku," optimistično napovedujejo pri gradbenem podjetju Sellar Property, ki je stolpnico postavilo.

Prvi korak proti "navpičnemu mestu"
Nocojšnja otvoritev obljublja nočni laserski šov in glasbeno spremljavo Londonskega filharmoničnega orkestra. Projekt gradnje, nad katero je bedel zvezdniški italijanski arhitekt Renzo Piano - "kriv" je denimo tudi za sloviti pariški Centre Pompidou - je del širše zastavljene oživitve okolice London Bridgea. Zgraditi namreč želijo, kot je Piano razložil že februarja, "navpično mesto" z zmogljivostmi za 12 tisoč ljudi; sem sodijo tudi hotel s petimi zvezdicami, prestižne restavracije, 600 tisoč kvadratnih metrov pisarniškega prostora in trgovine. V stolpnici bo med 53. in 65. nadstropjem tudi deset stanovanj z osupljivimi razgledi, ki bodo obenem tudi najvišja zasebna stanovanja v mestu (rezervirana za bogataše, saj se bodo menda prodajala za 62 milijonov evrov vsako).

Metafora za novodobni London?
"Črepinja je idealna metafora za sodobni London," je pred kratkim komentiral The Guardian. "Draga, nedostopna in v rokah tujih vlagateljev - Črepinja samo poglablja razkol, zaradi katerega so med Londončani vse večje razlike."

Kožo jim je rešil Katar
Skoraj 561 milijonov evrov težak projekt je leta 2007 visel na samem robu odpovedi: ko se je primež svetovne recesije prvič tesneje stisnil, se kar naenkrat ni več dalo najti vlagateljev. Na pomoč je priskočil Katar: arabski emirat je financiral 95 odstotkov gradnje in tako Črepinjo dodal k vse daljšemu seznamu svojih naložb v Londonu, med katerimi sta tudi olimpijska vas in sloviti Harrods.

Sama gradnja stolpa - ki je v višini hitro prehitel zdaj drugo najvišjo stavbo v Evropi, 302-metrski moskovski stolp Capital City - se je začela leta 2009. In če je futuristična podoba zgradbe požela hvalo v stroki, so tradicionalisti na Piana kaj hitro začeli zlivati žolč. Organizacija English Heritage, ki varuje zgodovinske kraje v mestu, se je pritožila, da stolpnica zakriva pogled na katedralo Sv. Pavla, pri Unescu pa opozarjajo celo, da kazi "vizualno integriteto" svetovne dediščine londonskega Towra.

Piano se na take in podobne kritike pretirano ne ozira: pozabil ni niti omeniti, da je sama katedrala pred tristo leti, ko so jo zgradili, prav tako veljala za velikana in nekakšno moderno pogruntavščino. "Ko ustvarjaš nekaj tako pomembnega za mesto, moraš biti popolnoma prepričan, da delaš prav. Če brcneš v temo, ta napaka ne izgine še zelo dolgo."