Darwinova pisma se sicer na dražbah pogosto pojavljajo, vendar po občutno nižjih cenah. Prav pri Bonhamsu so eno izmed njih lani prodali za 25 tisoč ameriških dolarjev (približno 21 tisoč evrov). Za to pismo, ki gre na dražbo 21. septembra, pa si obetajo iztržek od 70 do 90 tisoč ameriških dolarjev (približno od 62 do 79 tisoč evrov). Čeprav je krajše od drugih znanih Darwinovih pisem, ima svojevrsten pomen.

Čemu to razodetje v pismu
Po izidu dela O nastanku vrst v letu 1859 se je Darwin izogibal javno opredeljevati o tem, ali verjame v Boga. S tem je želel pred škandalom obvarovati svojo družino, še posebej pa ženo, ki je bila verna. Darwin se ni nikoli bahal s svojo nevero, vendar je ni niti zanikal. V pismu, namenjenem mlademu odvetniku F. A. McDermottu, je to prvič jasno zapisal.

Darwin je namreč novembra leta 1880 prejel McDermottovo pismo, v katerem ga je ta spraševal, ali verjame v Novo zavezo. "Za zbiralce Darwinovih stvari je to pismo srž celotne debate," je povedala strokovnjakinja iz Bonhamsovega knjižnega oddelka Cassandra Hatton.

Od kod po Darwinu raznolikost na našem planetu
V klasičnem delu O nastanku vrst je Charles Darwin (1809-1882) razgrnil teorijo, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika, in na osnovi opažanj in poskusov ugotovil, da mehanizem sprememb med bitji vodi naravni izbor. Njegovo razmišljanje je takrat sprožilo buren odziv in negodovanje med kristjani, ki verjamejo, da je človeka ustvaril Bog.

"Njegova misel ne umešča samo človeka, ampak vsa živa bitja. Ni izumil termina ali koncepta evolucije, nam je pa dal mehanizem za razumevanje, kako lahko evolucija poskrbi za neverjetno raznolikost na planetu," pravi Alison Pearn, vodja zbirke Darwinova korespondenca v Cambridgeu.