Letošnji DEKD so zato podnaslovili Voda - od mita do arhitekture, saj želijo s tem opozoriti prav na ogroženo dediščino, ki je povezana z vodo. Obenem se Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) s tem pridružuje skupni evropski temi, ki je letos posvečena naravi.

Soča, tiha meja razdeljene Primorske
Dnevi evropske kulturne dediščine so se danes v Tolminu začeli s slavnostnim odprtjem v parku za Kinogledališčem in Tolminskim muzejem, sledilo pa je odprtje razstave Gornje Posočje 1945-1947 v Tolminskem muzeju. Razstava predstavlja povojni čas, ko je bila Soča mejna reka. Zaradi sporne meje z Italijo je bila Primorska razdeljena na dve upravni coni, ločeni s strugo reke Soče. Desni breg je bil pod anglo-ameriško vojaško upravo, levi pa pod upravo jugoslovanskih oblasti. Postavitev tako osvetljuje dogodke in vsakdanje življenje ljudi na tem območju ter negotovosti in konflikte, ki so spremljali njihov vsakdan.

Dogajanje se je začelo že pred uradnim odprtjem, ko so v jutranjih urah predstavili postopek izdelave lesenih cevi in žlebov, ki so bili nekdaj nujen del vaških in hišnih vodovodov. Organizirali so tudi voden ogled nemške kostnice, napovedujejo pa še več vodenih ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti v Posočju. Tolminski muzej je vrata danes za obiskovalce odprl brezplačno, dan odprtih vrat bo tudi v cerkvi sv. Duha v Javorci. Na različnih lokacijah bo potekalo tudi več delavnic in bogat spremljevalni program.

Poudarjanje načel trajnostnega razvoja
Dinamični odnos med vodo in dediščino bodo v sklopu DEKD-ja ponazorili številni dogodki. Kot je v programski knjižnici letošnjih dnevov zapisal generalni direktor ZVKDS-ja Jernej Hudolin, je človek potreboval vodo za življenje, zaščito, transport in okras. Po njegovih besedah dnevi dediščine, ki združujejo prireditelje iz dvanajstih slovenskih regij in tudi iz sosednjih držav, niso zazrti le v preteklost, ampak bodo javnosti predstavili različne, ves čas spreminjajoče se koncepte in poglede na vodo in dediščino danes. Obenem želijo z raznolikimi dogodki opozoriti na potrebo po upoštevanju načel trajnostnega razvoja. V zadnjih letih, ko je preskrba z vodo tudi v Sloveniji vse bolj omejena, so takšna sporočila še posebej pomembna, je poudaril Hudolin.

DEKD je najbolj prepoznavna akcija pod okriljem Sveta Evrope in EU-ja na področju kulture, saj povezuje 50 držav, 6.000 mest, 30.000 kulturnih spomenikov, obišče pa jih več kot 20 milijonov obiskovalcev. V sklopu letošnjih dni se bo do 30. septembra po vsej Sloveniji zvrstilo več kot 380 različnih dogodkov v 162 krajih, kar je po besedah koordinatorke dogodkov v okviru DEKD-ja Nataše Gorenc na število prebivalcev največ v Evropi. Dogodki se bodo vrstili tudi v italijanskem zamejskem prostoru, od Čedada do Goriške in Benečije.

Od kranjskih mostov do propadajočih industrijskih objektov
V Cerkljah na Gorenjskem so že pred uradnim odprtjem odprli prenovljeno kovačijo v prizidku ob rojstni hiši prvega slovenskega poklicnega igralca Ignacija Borštnika. Prihodnji teden bodo na gradu Khislstein odprli razstavo Mostovi v Kranju, na kateri bodo s starimi fotografijami in razglednicami predstavljeni mostovi v Kranju skozi zgodovino, v Razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg pa na isti dan razstavo, ki bo predstavila izbor fotografij fotografa industrijske dediščine Antonia Živkovića. Živković je v svoj fotografski objektiv ujel izginjajoče podobe propadajočih slovenskih industrijskih objektov in razkrajajoče urbano okolje.

V sklopu letošnjih dnevov bodo potekali tudi številne delavnice, predavanja in vodeni ogledi, performansi, predstavitve publikacij ter okrogle mize. Ponekod vabijo na dneve odprtih vrat, v program DEKD-ja pa je vključenih tudi več pohodov in vodenih izletov. Potekal bo tudi peti teden kulturne dediščine, na katerem bodo že tradicionalno sodelovali številni vrtci in šole. Lani jih je bilo okoli 160, letos pa pričakujejo podobno število sodelujočih.