Gigantski proizvajalec igrač, multinacionalka Mattel, je letos na mednarodni dan žena predstavil novo linijo 17 lutk "navdihujočih žensk"; med njimi so letalska pionirka Amelia Earhart, afriško-ameriška matematičarka Katherine Johnson (poznate jo iz filma Hidden Figures) in radikalna mehiška slikarka Frida Kahlo. Ob vsaki lutki so pripisane tudi informacije o dosežkih in prispevku portretiranke.
Različni člani umetničine družine imajo pravzaprav različne ugovore in zadržke. Slikarkina pranečakinja Mara de Anda Romeo trdi, da korporacija Mattel sploh nima avtorskih pravic za uporabo pokojničinega videza in imena. Mara v resnici niti noče finančnega nadomestila, pravi njen odvetnik, bi pa rada, da pri Mattelu lutko preoblikujejo tako, da bo bolj zvesta zgodovinskim dejstvom.
"Načeli bomo pogovor o ureditvi tega zapleta in z ureditvijo imam v mislih videz lutke, njene lastnosti in zgodovino, ki bi morala odražati to, kar je Frida Kahlo v resnici bila," je v izjavi za The Guardian poudaril odvetnik Pablo Sangri.
Kje so tiste goste obrvi?
Kritike nove igrače moti predvsem to, da "je bolj podobna barbiki kot Fridi": v resnici nima gostih, skoraj stičnih obrvi, ki so bile ključen element slikarkinega videza. Tudi njena pisana, etnografsko obarvana oprava v resnici ne odraža detajliranaga tehuanskega (torej zapoteškega) sloga tradicionalnih oblačil. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da ima nova lutka tudi bolj vitko silhueto od ženske, ki naj bi jo predstavljala, in da na njej ni nobenih sledi otroške paralize ali grozovite prometne nesreče, ki sta umetnico pohabili.
Frida Kahlo se je slikarstva priučila, medtem ko je bila prikovana na posteljo; da bi si krajšala čas, je študirala slikarske knjige in se učila slikarskih tehnik. Bila je samouk in nikdar ni pripadala nobeni slikarski šoli, vendar pa jo je pozneje André Breton označil za nadrealistko.
Boemsko življenje, levičarska stališča, markantni imidž
Barbika sama po sebi je ikona ameriške popkulture. V preteklosti je bila že večkrat tarča kritik, češ da poveličuje nerealistične ideale za žensko telo in potrošniški način življenja. Frida Kahlo je bila, ironično, celo življenje precej goreča komunistka. V svoji umetnosti je načenjala teme postkolonializma, spola, razredov in rase v mehiški družbi. Umrla je leta 1954, preden je prva barbika sploh prišla na tržišče.
Samosvoj, prepoznaven Fridin osebni slog danes krasi vse, od majic do plakatov in celo steklenic tekile - leta 2007 se je v Mehiki vnela precej burna debata okrog tekile s Fridino podobo, češ da je to brezvestna razprodaja dediščine pionirske umetnice. Najbrž je precej varno sklepati, da umetnica sama, ki je imela zelo tesen odnos z marksistom Levom Trockim, ne bi privolila v tako komercializacijo svojega imena.
Tudi družina Kahlo očitno ni enotna
Pri Mattelu so potrdili, da imajo pravno plat urejeno: sodelovali so s Korporacijo Fride Kahlo, ki ima sedež v Panami, lastila pa naj bi si vse avtorske pravice v zvezi s slikarkinim likom in delom. Pravice naj bi jim že pred več kot desetletjem prodala Fridina nečakinja Isolda Pinedo Kahlo.
V izjavi za javnost so zapisali še, da "se poklanjajo ideološkim prispevkom Fride Kahlo, ki presegajo meje umetnosti in bodo vplivali na nove generacije." "Barbika Fride Kahlo ohranja bistvo barbike in dediščino Fride Kahlo."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje