Projekt Evropska prestolnica kulture, ki ga je lani gostil Maribor s partnerskimi mesti, se tudi uradno končuje.

Po besedah generalne direktorice Suzane Žilič Fišer so do zdaj poravnali obveznosti do večine koproducentov. Odprtih naj bi bilo le še pet (od skupno okoli 400) koproducentskih pogodb v skupni vrednosti 28.500 evrov, za katere na zavodu še pridobivajo dokumentacijo. Po njenih ocenah bodo račun zaprli s pozitivno ničlo.

Kje so dolgoročni učinki?
Kako se bo naprej skrbelo za blagovno znamko EPK in ob začetku projekta obljubljene "dolgoročne učinke", še ni znano. Po besedah Suzane Žilič Fišer naj bi se pogovarjali, da te naloge prevzame Narodni dom Maribor, ki je bil pred leti kandidat za vodenje projekta.

Na občini so zdaj še skrivnostni. "Trenutno potekajo intenzivni pogovori o možnih scenarijih ob prenehanju zavoda Maribor 2012. Več informacij na to temo bomo lahko podali na začetku prihodnjega tedna," pojasnjujejo.

Prav tako še vedno ni jasno, čemu bo odslej služil Vetrinjski dvor, ki so ga po prenovi konec leta 2009 namenili za sedež EPK-ja. Sprva so imeli v načrtu, da bi bil v njem sedež letošnje Evropske prestolnice mladih (EPM), a so se na občini tudi pri tem projektu odločili za racionalizacijo.

Nekaj pridobitev bo ostalo
Čeprav se EPK uradno končuje, pa bo očitno nekaj pridobitev v Mariboru le ostalo. Urbane brazde samostojno nadaljujejo delo, še naprej upravljajo Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) in odpirajo nove urbane vrtove. Delovanjem med drugim nadaljujejo tudi Raz:um in Hiša arhitekture pod okriljem univerze, Center eksperimentov pod okriljem Evropskega kulturnega in tehnološkega centra (EKTC) in Literarna hiša Maribor.