Namen prenove grobnice v baziliki Božjega groba je okrepiti in konzervirati njeno strukturo. Zagon dejavnosti je v preteklih letih zaviralo tekmovanje med tremi denominacijami, ki vodijo to baziliko, in tako so zadnja restavratorska dela izvedli davnega leta 1810, ko jo je zajel požar.

Kristjani to cerkev večinoma častijo kot Golgoto oziroma Kalvarijo, kjer so križali in pokopali Jezusa Kristusa. Prostor, na katerem stoji, je bil v 1. stoletju opuščen kamnolom zunaj mestnega obzidja. Okoli njega je bilo pokopališče, katerega ostanki so vidni še danes.

Sprte, vendar po sili nuje povezane denominacije
Zdaj so duhovniki Grške pravoslavne, Katoliške in Armenske cerkve pokazali pripravljenost, da pozabijo na medsebojne razprtije, do česar jih je pripravilo spoznanje, da ne gre več zavlačevati z začetkom obnovitvenih del, poroča BBC.

Poglavitni del dejavnosti predstavlja obnova edikule (tj. majhne kapelice oziroma oltarja), ki je po prepričanju kristjanov nad mestom, na katerem naj bi bilo Jezusovo telo maziljeno, zavito v mrtvaški prt in pokopano.

Vse tri denominacije, ki bedijo nad baziliko, so odgovorne za njene različne dele, vendar si delijo odgovornost za grobnico. Odnosi med njimi so kdaj tudi napeti. Tako je na primer leta 2008 spor med grškimi pravoslavnimi in armenskimi duhovniki privedel do pretepa. Vendar so se odločili za družno delovanje po tem, ko je Izraelski urad za starine (IAA) odločil, da bazilika ni varna, in jo je izraelska policija za krajši čas zaprla.

"Enako smo se odločili, da je obnovo treba nujno izpeljati, tako da smo se strinjali glede tega," je povedal Samuel Aghojan, vodja tamkajšnjih armenskih cerkvenih struktur.

Antonia Moropulu, znanstvena koordinatorka za obnovo, je povedala, da je grobnica sicer stabilna, vendar je material ukrivljen in se ji je treba posvetiti po vseh teh letih izpostavljenosti vodi, vlagi in dimu sveč. Po njenem pa je treba konstrukcijo zaščititi tudi pred nevarnostjo škode, ki bi jo lahko povzročil potres.

Mošnjiček razvezal tudi jordanski kralj
Vsaka od denominacij prispeva 2,9 milijona evrov za ta projekt, jordanski kralj Abdulah pa mu je namenil osebno donacijo. Staro mestno jedro Jeruzalema, kjer stoji ta bazilika, je bilo namreč pod nadzorom Jordana do leta 1967, ko je izbruhnila arabsko-izraelska vojna. Jordan še danes varuje muslimanske in krščanske svete kraje na tem območju.

Pričakuje se, da bodo dela trajala od osmih mesecev do enega leta, vendar bodo po besedah cerkvenih uradnikov romarji lahko v tem času še naprej obiskovali baziliko.