Nekaterim področjem, za katera je predviden upad, je poslanska skupina Levice poskušala povrniti sredstva s prerazporeditvijo z drugih ministrstev, vendar dopolnil niso sprejeli.

Rebalans proračuna za letošnje leto je bil pripravljen v negotovih razmerah in po hitri ustavitvi gospodarskih dejavnosti z razglasitvijo epidemije, je v uvodu povedala Jana Žakelj, predstavnica ministrstva za finance. Predstavila je celotno finančno sliko, po kateri vlada pričakuje 9,19 milijarde evrov prihodkov in primanjkljaj 4,2 milijarde evrov.

Nekaj manj kot 189,5 milijona evrov namesto 197,8 milijona evrov
Državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc je pojasnila predlog rebalansa za ministrstvo za kulturo, ki predvideva nekaj manj kot 189,5 milijona evrov namesto 197,8 milijona evrov glede na sprejeti proračun. Po njenih besedah se sredstva "v celoti resda zmanjšujejo za 8,3 milijona, a je to posledica različnih dejavnikov, od prenosa nekaterih služb drugam, začasnega zadržanja izvrševanja proračuna zaradi epidemije, z njim pa tudi razpisov in postopkov javnih naročil, do prenosa evropskih sredstev v naslednje proračunsko obdobje".

Sredstva za nekatere projekte neokrnjena
Za nekatere projekte ostajajo sredstva neokrnjena, dinamika črpanja pa je prenesena v naslednja proračunska leta. Med takšnimi je častno gostovanje Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Po dogovoru z drugimi državami so ga z leta 2022 prestavili na leto 2023.

Integralna sredstva se po njenih pojasnilih zmanjšujejo za 2,4 milijona evrov. Javni zavodi pa po njenih zagotovilih v celoti ohranjajo sredstva, ki so bila predvidena, čeprav se določeni program v času epidemije niso izvajali. "S tem skušamo zagotoviti finančno stabilnost javnih zavodov," je povedala državna sekretarka. Za zdaj je za neposredno delovanje v okviru integralnih sredstev krčenje predvsem v tistih delih, kjer programa ni bilo mogoče izvesti.

"Predlagani rebalans je grozljivka"
Opozicijski člani odbora so predlaganemu rebalansu nasprotovali, Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) ga je denimo označila za grozljivko in dodala, da ministrstvo "poglablja krizo vitalnih kulturnih ustanov in onemogoča, da bi iz krize izšle materialno in vsebinsko prenovljene". Tudi Primož Siter in Violeta Tomić (Levica) menita, da ima proračun v celoti napačno zastavljene prioritete. Po njunih besedah reže socialnim programom, kulturi in znanosti, na drugi strani pa daje 780 milijonov evrov orožju, ki ga "ta država ne potrebuje".

Po mnenju Sama Bevka (SD) je iz rebalansa razvidno, da kultura ni prioriteta te vlade, Marka Bandellija (SAB) pa je denimo zmotilo, da ministrstvo "ne razume potenciala kulturne dediščine", ki je po njegovem mnenju lahko "velik vir prihodkov na splošno za Slovenijo".

Tadeja Šuštar (NSi) je presodila, da ni toliko pomembno, koliko sredstev je namenjenih, ampak koliko in kako dobro so porabljena. Po besedah Jožefa Lenarta (SDS) pa se stanje "s temi številkami" ne zmanjšuje bistveno, je pa bilo, kot je dejal, potrebnih nekaj manj sredstev, ker prireditve v kulturi niso bile izvedene.

Poslance je zanimala usoda nekaterih konkretnih projektov. Janjo Sluga (SMC) denimo lokalni mediji posebnega pomena, za katere je želela izvedeti, ali jim bo izplačan preostanek pogodbenega zneska, ne le 30 odstotkov dobljenih sredstev. Kot je odgovorila Ignacija Fridl Jarc, jih bodo izplačali v skladu s tem, kot je predvideno po predlogu rebalansa.

Katera kulturna vsebina bi se financirala z vavčerji?
Več poslancev je omenilo tudi predlog o uvedbi kulturnih bonov oziroma vavčerjev. Ministrstvo je po besedah državne sekretarke to možnost preučevalo z drugimi resorji, a tu nastaja več težav: sledljivost koriščenja, razpršenost sredstev in merilo o tem, katera kulturna vsebina bi se na ta način financirala.