Glede petkovega odziva ministrstva za kulturo na pismo predstavnikov Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), društva Asociacija in Zveze kulturnih društev Slovenije, je Forbici izrazil veselje, da so Grilca prepričali argumenti, in dodal, da bi bilo "etatistično", če bi se ministrstvo samo odločalo, kdo se bo s predstavniki ministrstva pogovarjal v imenu nevladnih organizacij.
Izrazil pa je nezadovoljstvo nad tem, da minister izbor predstavnikov nevladnih organizacij v delovnih skupinah prepušča NSK-ju. Kot je pojasnil minister, je NSK "tisti subjekt, ki ima na podlagi veljavnega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) status predstavnika civilne družbe in ki v postopkih oblikovanja in sprejemanja kulturne politike z ministrstvom sodeluje kot neodvisno telo".
V ZUJIK-u ni niti besede o tem, odgovarja Forbici, da bi svet predstavljal civilno družbo. V njegovem 16. členu je namreč določeno le, da je NSK neodvisno telo, kar pa "s samo reprezentativnostjo nima nič". Dodal je, da so se pisci zakona očitno zavedali, "kakšna miselna akrobacija bi bila, če bi organu, pri katerega sestavi ima ključno besedo vlada, pripisovali predstavljanje civilne družbe".
Kot nadaljuje, je Grilčev predlog vprašljiv tudi z vidika pristojnosti NSK-ja. Ta ima namreč zakonsko točno določene naloge, med katerimi ni izbiranja katerih koli predstavnikov. Minister tudi nima zakonske podlage, da bi nacionalnemu svetu z lastnimi sklepi spreminjal pristojnosti, saj bi s tem posegel v materijo, ki se ureja z zakonom," je pojasnil.
"Tak transparenten postopek prakticiramo že desetletje"
Direktor CNVOS-a je še oporekal, da so "hotele tri nevladniške mreže, ki smo vam pred tednom pisale, same uzurpirati prostor in neposredno delegirati člane delovne skupine". Po njegovih besedah se ne zavzemajo za delegiranje, temveč zgolj predlagajo uporabo najbolj demokratičnega postopka. Ta bi vključeval poziv vsem kulturniškim nevladnim organizacijam, da se prijavijo kot elektorji in predlagajo svoje kandidate, javno predstavitev kandidatov in njihov morebiten dogovor o tem, kdo bi bil najprimernejši, ter nato volitve vseh kulturniških organizacij, če soglasje med kandidati ne bi bilo doseženo.
Kot je dodal, tak "odprt, transparenten in popolnoma vključujoč postopek nevladne organizacije prakticirajo že skoraj desetletje" in da ga "upoštevajo tako rekoč vsi državni organi z izjemo kulturnega ministrstva".