Murkova nagrada za življenjsko delo gre letos v roke Inge Miklavčič Brezigar, priznanje Karli Kofol, listini pa bodo izročili Matevžu Omanu in družini Jožeta Kakerja. Komisijo so tokrat sestavljali Irena Destovnik, Andrej Dular in Marko Terseglav.

Inga Brezigar Miklavčič je svojo poklicno pot začela kot konservatorka na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo. Leta 1983 se je zaposlila v Goriškem muzeju kot kustodinja-etnologinja in tu delovala vse do upokojitve.

V magistrski nalogi je analizirala sociološki pomen muzejskega dela, v praksi pa je muzejsko delo usmerila v tok nove muzeologije ter v nove načine dela pri zbiranju materialne in duhovne kulturne dediščine. Po letu 1987 je začela priprave za obnovo Trentarskega muzeja, vzporedno je spremljala nastanek Kobariškega muzeja, leta 1995 pa je prevzela nalogo vzpostavitve Breginjskega muzeja.

Muzej kot odprta in povezovalna ustanova
Med razstavami velja omeniti postavitev iz leta 1994 o dotlej obrobni temi goriške zgodovine — aleksandrinkah, razstavo Spomini naše mladosti ali življenje pod zvezdami, tematski razstavi Skrinje na Goriškem in Pustovanja na Goriškem ter postavitvi o posodju ter stoletnici bohinjske proge in solkanskega mostu. Leta 2012 je pripravila razstavo Meščanstvo na Goriškem, svojo dolgoletno pot v Goriškem muzeju pa sklenila z razstavo Industrijska dediščina na Goriškem.

Na razstavi so predstavili življenjsko okolje druge polovice 19. in začetka 20. stoletja, ko se meščanska kultura razvije predvsem v Gorici kot ekonomskem, družbenem in kulturnem središču pokrajine Goriško-Gradiške. V tem času je bila Gorica značilno majhno srednjeevropsko mesto avstro-ogrske monarhije, kjer so prebivale v sožitju različne etnične skupine.

Zgodovina in razvoj meščanstva na Goriškem sta bila na razstavi predstavljena prek pomembnih goriških osebnosti in družin, s poudarkom na slovenskih družinah in pomembnih kulturnih osebnostih goriškega prostora v furlanski, italijanski, nemški in judovski etnični skupnosti.

Pojmovanje muzeja Miklavčič Brezigarjeve temelji na zamisli, da mora biti muzej odprta, povezovalna ustanova in kraj srečanj. S svojim delom pa je na Goriškem sprožila tudi domoznansko gibanje, med drugim piše v obrazložitvi nagrade.

Še priznanje in listini
Murkovo priznanje gre letos v roke Karle Kofol iz Tolminskega muzeja za razstavo Človek in vojna, ki odpira malo raziskane in redko predstavljene teme iz prve svetovne vojne. Murkovo listino pa prejme družina Kaker za prizadevanja pri ohranjanju stavbne dediščine. Družini je namreč ob pomoči strokovnjakov uspelo rešiti, ohraniti in obnoviti šest starih objektov na območju Savinjske. Za zbirateljsko, raziskovalno in publicistično delo so Murkovo listino namenili slavistu Matevžu Omanu, ki se posveča lokalni zgodovini Stražišča.

Slovensko etnološko društvo Murkove nagrade, priznanja in listine podeljuje v spomin na etnologa Matijo Murka (1861—1952), ki je pomembno prispeval k stanju raziskav in spisov s področja literarne zgodovine ter etnologije, pomembne so tudi njegove jezikoslovne razprave in proučevanje jugoslovanske ljudske epike.

Murkovo nagrado, priznanje in listini bodo podelili drevi v Cekinovem gradu.

Inga Miklavčič Brezigar je bila v mesecu juliju tudi gostja oddaje Nočni obisk, posnetku lahko prisluhnete spodaj.