Nad obokom starih mestnih vrat je v neposredni bližini poulične edikule, torej kapelice s kipom na sredini, na Bošadragi nekoč stala cerkev. Posvečena je bila svetima Lovrencu in Donatu, pristanišče pa je bilo imenovano po svetem Andreju, prav tako Bazoviška ulica, kjer je oltar.

V koprskem muzeju so zapisali: "Z gotovostjo vemo, da je baročno sliko nadomestilo platno mladega koprskega umetnika Bartolomea Gianellija (1824-94), ki je študiral na beneški Akademiji. Ker danes platna več ni in iz fotografskih reprodukcij omenjene votivne kapele ni mogoče razbrati motiva na sliki, lahko zgolj domnevamo, kaj naj bi bilo izvorno na njej upodobljeno."

Spisek, ki navaja "sliko v četrti Bošadraga"
Umetniška dela, ki so bila ob koncu 19. stoletja shranjena v cerkvah in v zasebni lasti koprskih zbirateljev, so našteta v neobjavljenem delu Gedeona Pusterla z naslovom I tesorid'arte in Capo d'Istria. Spisek Gianellijevih del, ki ga v rokopisni obliki hrani Pokrajinski arhiv Koper, vsebuje tudi omembo "slika v četrti Bošadraga". Čeprav izvorna lokacija ni specificirana, v muzeju sklepajo, da gre za likovno delo z omenjenega oltarja.

Po virih koprskega zgodovinarja Gedeona Pusterla naj bi sliko, ki je nadomestila starejši dotrajan original, leta 1849 ustvaril Bartolomeo Gianelli in naj bi poleg Marije prikazovala like treh svetnikov: Nazarija, Roka in Elije. Gianellijevega dela, morda kopija originalne baročne slike, danes ni več, zato je potrebna nova umetniška stvaritev.

Sveta Marija kot zaščitnica mornarjev
Tematika predlaganih slik mora biti sakralna, lik je stellamaris - torej morska zvezda - oziroma sveta Marija kot zaščitnica mornarjev. V ozadju naj bo upodobljeno morje ali pa mestna četrt, torej Bošadraga oziroma Ribiški trg. Poleg lika svete Marije se lahko avtor odloči tudi za druge like, kot so sveti Andrej ali drugi svetniki, ki so povezani z morsko tematiko ali Koprom, vendar to ni obvezno.

Zahtevana slikarska tehnika je olje na platnu, dimenzija slike pa naj bo dva krat dva metra. Liki na sliki naj bodo v smislu figuralike prepoznavni in naj spoštujejo ikonografska in simbolistična umetnostnozgodovinska izročila tega prostora. Slikarji, ki želijo sodelovati v izboru, morajo poslati skico koncepta likovnega dela v dimenziji največ 50 centimetrov krat 50 centimetrov. Priložiti je treba še največ eno stran dolg besedni opis koncepta slike in sporočilnosti, ki jo želijo upodobiti. V obliki kataloga ali v elektronski obliki pa je treba priložiti še najmanj deset primerov del iz lastnega opusa.

V muzeju predloge pričakujejo do 19. maja 2018. O izbiri bodo sodelujoči, ki bodo vključeni v ožji izbor, obveščeni do 8. junija. Izbor bo opravil direktor muzeja Luka Juri po posvetovanju s petčlansko strokovno komisijo. Naročilo izbranega avtorja bodo potrdili do konca junija, rok za oddajo dela pa bo zadnji dan septembra. Za naročeno avtorsko delo bo naročnik zagotovil plačilo v znesku 4.000 evrov bruto.