Več slik iz te skupine so dali na zasebno analizo britanske družbe Art Access & Research že leta 2010. V poročilu Nicholasa Eastaugha, vodje Art Analysis & Research, kot se po novem imenuje Art Access & Research, je mogoče prebrati, da so preučili pigmente, uporabljene na 23 slikah. Izkazalo se je, da je bil na 12 od teh uporabljen tudi rumeni pigment PY74 (po mednarodnem barvnem indeksu). To dejstvo se kaže kot težavno, saj namreč ta pigment še ni bil na voljo v trgovinah pred letom Pollockove smrti, se pravi 1956.

Poročilo o vsakem od teh del trdi, da so se prve oblike tega tipa pigmenta pojavile na trgu leta 1910 (PY1), tem so sledile druge v 20. letih preteklega stoletja (kot na primer PY4-6). Vendar pa je kot leto dejanske uvedbe pigmenta PY74 pogosto navedeno 1957, kar posledično odpira številna vprašanja.

Ne povsem sledljiva pot slik
Na te dvome so se v elektronskem sporočilu odzvali tudi iz galerije Classic Fine Art v Nevadi, v katerem so zapisali, da so dela avtentična in da "vse označbe" podpirajo njihovo prepričanje. Iz galerije dodajajo, da opravljajo "teste najvišje kakovosti" in postopke preverjanja pristnosti. Dodajajo še, da bodo spoštovali "rezultate, kakršni koli že bodo".

Vendar v javnosti ni prav veliko znano o izvoru teh del. Šlo naj bi za slike iz majhne zasebne zbirke, ki jo je Armin Hershkowitx, zbiralec iz New Yorka, pridobil od neznane ženske. Hershkowitx naj bi si prizadeval najti kupca za zbirko, preden jo je prodal zbiralcu in konservatorju Gaborju Nemethu leta 1960. Nemeth je nato prodal nekaj teh del "za nizko ceno". Pristnost ene izmed teh slik je potrdila Pollockova vdova, Lee Krasner, ki je bila prav tako priznana slikarka.

Leta 2002 je nato Nemeth poskušal pridobiti potrdila o pristnosti še za druga dela, vendar je takrat ugotovil, da je bil odbor fundacije Pollock-Krasner za potrjevanje pristnosti razpuščen v letu 1996. Zaradi tega so nato dali dela na različne tehnične analize.

Johnessco Rodriguez, direktor sejma Art Monaco, pravi, da mu je galerija Classic Fine Art priskrbela "trdne dokaze" o pristnosti del, preden so jih razstavili na sejmu. Ti so vključevali tudi videoposnetek pričevanja umetnostnega zgodovinarja in fizika Richarda Taylorja, ki je preučil delce Pollockovih slik. Rodriguez je povzel Taylorja, ki je dejal, da ni še "nikoli videl tako popolnega ujemanja".

Direktor sejma dodaja, da so bila ta dela predhodno tudi že razstavljena na univerzi Berkeley v Kaliforniji in Muzeju biblične umetnosti v Dallasu. "Želimo jim verjeti, da jih ne bi razstavili, če ne bi bili prepričani o njihovi pristnosti," je sklenil Rodriguez.

Poročilo Art Analysis & Research priporoča dodatne raziskave za potrditev identifikacije spornega pigmenta, tako da bi se lahko raziskalo, ali obstaja možnost, da bi pigment na primer naknadno nanesel nekdo drug. Ne nazadnje pa obstaja tudi možnost, da je bil morda ta pigment Pollocku na voljo pred splošno komercialno dosegljivostjo.