Praznik je v Vrbi zaznamovalo zelo veliko število obiskovalcev, ki jih je bilo še več kot prejšnja leta. Osrednje slovesnosti se je udeležilo več kot 2.000 ljudi, še več pa se jih je v Vrbi ustavilo čez dan. Številni so se odpravili tudi po poti kulturne dediščine, ki vključuje hiše več znanih mož, rojenih v vaseh pod Stolom.

Kakšni obredi so povezani s kulturnim dnevom?
Bogataj je povedal, da kulturni praznik nekaterim pomeni ponos, drugim pa bolj ali manj le še en prost dan v koledarju. Ob tem velja, da se ponos ne meri s številom proslav in nagrad, ampak s tem, kako razvijamo obrednost praznika. Postavil si je vprašanje, ali se je za Prešernov dan razvila določena obrednost ali je ta povezana zgolj s proslavami in drugimi kulturnimi dogodki ter ali je praznik oplazilo globalno potrošništvo.

Bodica za "smenj" v Kranju?
"Kljub nekaterim vprašljivim vsebinam, ki smo jim priča v posameznih krajih, povezanih s Prešernovim življenjem, tudi poimenovanjem raznih izdelkov s Prešernovim priimkom ali raznim preoblačenjem v Prešerne in Primicove Julije, lahko ugotovimo, da je stanje na področju tega praznika primerno in se za zdaj razvija v pravo smer," je ocenil in dodal, da to navsezadnje dokazuje tudi število ljudi, ki se vsako leto zbere v pesnikovem rojstnem kraju.

Sorodna novica Prešernova rojstna hiša v Vrbi s svetlejšim lesom bližje podobi iz pesnikovega časa

Prva hiša muzej na Slovenskem
"Obisk Vrbe in Prešernove rojstne hiše je postal pravo sodobno slovensko kulturno romanje, ki pomeni veliko več kot le proslavo z govorniki in nastopajočimi," je poudaril. Spomnil je, da mineva 80 let, odkar je bila pesnikova rojstna hiša odprta kot muzej, kar je bil tedaj prvi tovrstni primer na Slovenskem. Danes je število tako ohranjenih hiš znanih osebnosti precejšnje. Prešernova rojstna hiša pa je izjemna, a ne zaradi ureditve, ampak predvsem zaradi njenega obiska.

"Muzejsko urejene stavbe imajo lahko ustrezno zagotovljeno nadaljnje življenje le, če na neki način živijo, da se v njih odvija življenje in ne nemo ogledovanje razstavljenega," je pojasnil in pozdravil programe v Prešernovi hiši. "Tako dobiva obisk Vrbe izrazite obredne razsežnosti, ki so največje prav na dan kulture, hkrati pa so razporejene čez vse leto in tako pomembno sooblikujejo naše sodobne vsakdanjike in praznike," je sklenil.

Nad izjemnim obiskom Vrbe je bil navdušen tudi letošnji glasbeni gost Adi Smolar, ki je spomnil, da je v tem kraju obisk kulturnih prireditev vedno dober. "Ljudje so vajeni hoditi v Vrbo, ne le da obiščejo Prešernovo hišo, ampak tudi zato, ker tu skrbijo za bogat kulturni program, kar se za ta kraj tudi spodobi," je dejal.

Žirovniški župan Leopold Pogačar je zagotovil, da v žirovniški občini živijo kulturo, ki jih spremlja na vsakem koraku v fizični obliki in ne le skozi besede, verze, sporočila in jezik. Znaki prisotnosti izjemnih mož, rojenih v teh krajih, med katerimi so poleg Prešerna še Matija Čop, Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen, so namreč vidni povsod.

"Iskreno mislim, da smo zibelka slovenske kulture in v tem vidimo prednost, ki pa je tudi sami še ne znamo v celoti izkoristiti," je dejal, prepričan, da jim bo uspelo. "Le malce razumevanja in pomoči potrebujemo, kajti naše ideje in želje so velikokrat neuresničene zaradi omejitev, ki jih je država sprejela za zaščito dediščine. Sam se sprašujem, ali jo s tem res ščiti ali pa prav zaradi teh omejitev tudi propada in izginja," je opozoril in kot naslednji izziv napovedal sodelovanje s pristojnimi državnimi institucijami.