Kot je na novinarski konferenci povedala predsednica Akademskega pevskega zbora (APZ) Tone Tomšič Univerze v Ljubljani Lucija Tavčar, so decembra prejeli obvestilo o ukinitvi programskega financiranja zbora. S tem je ostal zbor z 88-letno tradicijo, v katerem je pelo več kot 1.500 študentov iz vse Slovenije, brez osnovnih sredstev za obstoj. Ob tem je poudarila, da velja APZ Tone Tomšič za enega najbolj uveljavljenih zborov v Sloveniji ter da se po kakovosti uvršča med najboljše tri na svetu.

Z zmanjšanjem 85 odstotkov sredstev za letno delovanje - od ministrstva za kulturo so si obetali okoli 70.000 evrov - bodo po besedah Tavčarjeve ogroženi tudi honorarji dirigentom ter naročila novih slovenskih avtorskih skladb.

Ena izmed glavnih nalog zbora je bila kontinuirano spodbujanje nastajanja novih del slovenskih skladateljev, od katerih je danes marsikatero že del železnega zborovskega repertoarja, je poudaril zdajšnji dirigent in umetniški vodja Sebastjan Vrhovnik. Omenil je tudi izobraževalno vlogo zbora ter postavljanje smernic drugim ljubiteljskim zborom.

S čim utemeljujejo oceno "pešajoče kakovosti"?
Umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU v Ljubljani Tomaž Simetinger je dejal, da jih je najbolj zmotila obrazložitev strokovne komisije, ki jim očita, da kakovost skupine peša. Kot je dejal, v zadnjih devetih letih ni bilo na njihov koncert nikogar z ministrstva. Obenem je poudaril, da so v zadnjem letu dobili odlične recenzije. Simetinger se še sprašuje, ali se kdo izmed članov strokovne komisije sploh spozna na folklorno dejavnost, saj je bil dopis terminološko sporen.

Povedal je še, da bi dobljena sredstva ministrstva, okoli 20.000 evrov, namenili za najem prostora, ki ga plačujejo ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Tako pa bodo prisiljeni v zmanjševanje programa, prenehanje raziskovalnega dela in obnove fundusa, ki velja za enega največjih v Sloveniji.

Dirigent Marko Munih, ki je več let vodil APZ Tone Tomšič in bil tudi v nekdanji strokovni komisiji ministrstva, je dejal, da je bil zbor vedno kvalificiran kot ansambel državnega pomena. Zato se čudi današnjemu mnenju članov, da kakovost pada. "Ali spijo, ne poslušajo, ne berejo?" se je vprašal. Na kakšni osnovi komisija zanika uspeh skupin, ki iz Evrope prinašajo najprestižnejše nagrade, se še sprašuje.

Po besedah predsednika Zveze kulturnih društev Slovenije Jožeta Ostermana se prepogosto dogaja, da se ljubiteljska kultura v Sloveniji zaničuje, ignorira. Kljub pozitivnim izkušnjam z ministrom za kulturo Urošem Grilcem se mu zdi nedopustno, da sta na razpisu izpadli "špici", ki sta bili temelj slovenske ljubiteljske kulture.

Na pomembnost ljubiteljske kulture je opozoril tudi direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) Igor Tršar, ki jo je označil za posebnost v evropskem merilu. Kot je poudaril, se z njo v prostem času ukvarja več kot 100.000 Slovencev. Opozoril je še na fenomen slovenskega zborovskega petja, ki se po kakovosti uvršča v sam evropski vrh.

Zahtevajo imena članov komisije
Novinarske konference se je udeležil tudi generalni direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu Gašper Troha, ki je poudaril, da se lahko skupini, ki se zdaj nista uvrstili med 12 prejemnikov sredstev, prijavita na razpise za projektna sredstva. Iz obeh skupin so poudarili, da potrebujejo sredstva za delovanje skupine in program. Munih je od Trohe zahteval imena članov strokovne skupine, saj meni, da nihče ni strokovnjak za zborovsko petje ali folklorno izročilo.