In kaj kulturnega so Zagrebčani poleti dobili? Najpomembnejši kulturni dogodek, gostovanje dela zbirke Picassovega muzeja iz Pariza v Klovičevih dvorih, se je končal že pred vstopom Hrvaške v EU. Razstavo si je v dobrih treh mesecih ogledalo 100.000 ljudi, kar je rekord po obiskanosti likovne postavitve v Zagrebu, zaslužek več kot 500.000 evrov je prav tako pokril stroške gostovanja.
Italijansko veleposlaništvo je kot evropsko dobrodošlico Hrvaški v Muzeju uporabne umetnosti in obrti do konca avgusta postavilo na ogled Caravaggievo mojstrovino Večerjo v Emavsu. Sliko si je do zdaj ogledalo 20.000 obiskovalcev. Direktorja obeh muzejev poudarjata, da prihaja večina obiskovalcev obeh razstav oziroma postavitve iz Hrvaške, sledijo Slovenci, Srbi in državljani Bosne in Hercegovine.

Zagreb ima sicer poleti dober turistični obisk, v juniju ga je obiskalo 72.000, v juliju pa celo 90.000 tujcev, kar je glede na enako obdobje lani povečanje za 18 odstotkov. In kaj kulturnega si tuji obiskovalci v Zagrebu poleti lahko ogledajo? Praktično nič, ali morda drugače, kulturna ponudba je, a na amaterski ravni. Skorajda vsi muzeji imajo svojevrstne poletne počitnice. Kolikor toliko je obiskana le stalna postavitev muzeja naivne umetnosti. Drugod po muzejskih dvoranah ni zaslediti žive duše.

Pa glasba, gledališče? Osrednji glasbeni dogodek tega poletja je bil koncert Robbieja Williamsa na stadionu Maksimir. Poletnega festivala, podobnega ljubljanskemu, Zagreb nima in zato tudi resnejšega koncerta klasične glasbe v tem času ni. Očitno so vsi zagrebški institucionalni orkestri nekje na obali, na Dubrovniškem ali Splitskem festivalu. Zagrebškim profesionalnim gledališčnikom poleti prav tako bolj diši modro Jadransko morje kot pa zagrebško rjava Sava, zato jih večina gostuje na različnih festivalih na obali. Nekaj amaterskih gledališč pa manj zahtevne gledalce s svojimi mini predstavami zabava na poletnem prizorišču Opatovina v starem delu mesta. In to je vse. Za zdaj torej nič kaj evropsko kulturnega.