"Bil je genij, velikan, podoben gori, ki zanjo lahko rečemo, kakor je Hegel dejal za Mont Blanc: Je."

S temi besedami se je Edvard Kocbek pred sedemdesetimi leti odzval na novico o smrti francoskega pesnika in dramatika Paula Claudela, ki smo mu posvetili Literarni večer na programu Ars. Slovenci smo Claudela najprej spoznali na gledaliških odrih, s knjižnima izboroma poezije in dramskih besedil pa šele v devetdesetih letih, štiri desetletja po smrti. Njegova dela so zaznamovali simbolizem ter pozneje predvsem katolicizem in eksotizem. Avtorica predloge je Bojana Beltram Kovačević, interpretirajo dramski igralci Pavle Ravnohrib, Sabina Kogovšek in Branko Jordan, režija: Irena Glonar.

Sorodna novica Od veličastnih panoram do kmečke svatbe: Pieter Bruegel, kot ga je videl pisatelj Felix Timmermans

"Ta slika je bila takšna kot Pieter sam: vesela in žalostna hkrati, polna dvomov in vere, mistična in stvarna, strahopetna in pogumna. Bila je bruegelska! On je bil svoja slika. Otrok v njem je bil vedno kalček njegove umetnosti in sila, ki ga je gnala, da jo je delil z drugimi."

Pieter Bruegel, tako sem vas zaslutil iz vaših del je naslov romana, ki ga je o znamenitem flamskem slikarju napisal glavni predstavnik realističnega "kmečkega romana" Felix Timmermans. V Literarnem večeru predstavljamo nekaj odlomkov iz tega dela, ki je lani izšlo v prevodu Mateje Seliškar Kenda v zbirki Klasična Beletrina. Seliškar Kenda je tudi avtorica predloge za Literarni večer z naslovom Pieter Bruegel skozi oči Felixa Timmermansa. Interpretira dramski igralec Matej Puc, režija: Klemen Markovčič.

Vsako marčevsko nedeljo pa bo v Humoreski tega tedna z vami Karel Čapek (9. januar 1890, Malé Svatoňovice, Češka; † 25. december 1938, Praga), eden najvplivnejših pisateljev dvajsetega stoletja. Poleg znanstvenofantastičnih del je pisal tudi romane drugih zvrsti, detektivske zgodbe, pravljice, gledališke igre in celo knjigo o vrtnarjenju. Vse odlikujejo njegov izjemni dar za češki jezik, inteligenten humor in realizem. Čapek je dobro znan slovenskim bralcem – v prevodih imamo številna njegova dela, na celotni prevod pa še čaka njegova zbirka humoresk Kako kaj nastaja. V njej je pisatelj humorno opisal, kako nastajajo gledališka predstava, časopis in film. Čeprav so besedila nastala pred desetletji, so še vedno zabavna, saj so nekatere stvari danes enake kot nekoč. Avtor prevoda je Pavle Jakopič, interpretirajo pa dramski igralci Maja Sever, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kristijan Muck, Branko Šturbej, Zvone Hribar, Pavle Ravnohrib, Majolka Šuklje. Režija: Elza Rituper.

"In ravno to je zanimivo: da je bil Jarrett pri Kölnskem koncertu občutno omejen. Prisiljen se je bil znajti, situacija sama ga je pahnila iz cone udobja. Umetnost potrebuje taka stanja in improvizacija povzroči točno to – spodbudi te, da material najde tebe, medtem ko ga ti iščeš."

Izbrana proza pa tokrat pripoveduje o navdihu in improvizaciji, o moči umetnosti, ki jo ob poslušanju 'Kölnskega koncerta' džezovskega pianista Keitha Jarretta izpred petdesetih let vsakič znova začuti Anja Zag Golob. Esej je pred nekaj meseci objavila v knjigi Poskus vsakdanjosti, zbirki 'prostih spisov', kot jih je imenovala v podnaslovu. Interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek.

"Nekaj je jasno: Narcis se ni zares ljubil. Pustil se je zavesti odsevu. Ni znal preseči podobe. Njegova sla bi bila prav tako usodna, če bi namesto po svojem hlepel po obrazu nimfe."

Literarni portret smo posvetili francoski nadrealistični fotografinji, kiparki in pisateljici Claude Cahun, rojeni leta 1894 kot Lucy Renee Mathilde Schwob. Na začetku 20. stoletja, ko je bila homoseksualnost velik tabu, se je zavzemala za pravice istospolno usmerjenih. V svojih delih, tako fotografskih kot literarnih, se je spraševala o spolni usmerjenosti, spolu in lastnem jazu; nemalokrat je pred objektiv postavila sebe, neomajno je raziskovala svojo identiteto. Claude Cahun še vedno velja za ikono gibanja LGBT+. Predlogo za avtoričin portret je napisala Nastja Virk. Interpretira dramska igralka Tina Gunzek.

"Od besed se večer ne napolni, natrejo ga pomaranče. zadiši ječmen. primerjamo velemesta, vsi si iščemo začasni izvoz."

Ljubitelje poezije pa vabimo k poslušanju Literarnega nokturna s poezijo Kristine Hočevar. Kristina Hočevar je ena izmed najpomembnejših in vplivnih sodobnih slovenskih pesniških ustvarjalk. Doslej je objavila sedem knjig poezije, njihovi glavni tematski prameni so intima in njene meje, integriteta posameznika, zasebno v razmerju do družbenega, minevanje. Zaznamuje jih tudi zelo precizna, inventivna raba jezika. Pesmi, izbrane za Literarni nokturno, so pozneje (z izjemo ene) izšle v avtoričini knjigi Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je leta 2013 prejela Jenkovo nagrado. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar.