Kot smo že poročali, so v soboto tatovi iz Muzeja Mahmuda Kalila v Kairu pobegnili s platnom, znanim pod naslovom Makovi cvetovi ali Vaza z rožami. V času kraje noben izmed muzejskih alarmov ni bil vključen, delovalo pa je le sedem izmed 43 nadzornih kamer.

Vrhovni tožilec je naročil pridržanje namestnika kulturnega ministra Mošena Šalana in štirih muzejskih varnostnikov. Preiskujejo jih zaradi suma malomarnosti in poklicnega prestopništva, poroča egiptovska novičarska agencija.

Malomarnost pri varnostnih ukrepih?
Tožilec Abdel-Meguid Mahmud je namignil, da so namestnika ministra aretirali zaradi varnostnih spodrsljajev, ki naj bi pripomogli k uspešnosti kraje. Šalan ima namreč pisarno v muzeju in naj bi nadziral muzejske finančne in upravne zadeve. Zdaj pa se je po mnenju tožilstva izkazalo, da je zanemarjal svoje dolžnosti in ni poskrbel za izboljšanje slabih varnostnih razmer, saj pokvarjene kamere in alarmi niso delovali. Zaslišali so še deset drugih ljudi zaradi podobnih obtožb, a so že na prostosti.

Iz pisarne tožilca so lani vse egiptovske muzeje pozvali k izboljašnju varnostnega nadzora, potem ko so iz Muzeja Mohameda Alija v Kairu ukradli devet slik. Tudi takrat so k uspešnosti kraje pripomogli prav varnostni spodrsljaji.

Namestnik: Ne bom ministrov grešni kozel
Šalan pa se brani z besedami, da je že leta 2007 ministra obvestil, da kamere in alarmi v Muzeju Mahmuda Kalila ne delujejo, a kulturni minister Farouk Hosni ni uspel zagotoviti sredstev za novo opremo. "Ne bom grešni kozel za ministra," je izjavil. Pravi, da bo podal dokaze, da se je njegov nadrejeni zavedal slabih varnostnih razmer v muzeju.

Hosni pa je uslužbencem na ministrstvu naročil, naj v vse egiptovske muzeje namestijo tako imenovane "centralne kontrolne sobe", iz katerih bi prek videokamer nadzirali dogajanje v muzejih, alarmi pa bi bili povezali v eno samo mrežo. Predstavniki ministrstva naj bi se kmalu odpravili na ogled muzejev in preučili tamkajšnje varnostne razmere.

Slika že drugič ukradena
Ukradena slika je vredna okrog 50 milijonov dolarjev, iz muzeja so jo tatovi odnesli že drugič. Prvič so se platna polastili leta 1978, sliko pa so oblasti dve leti kasneje našle v Kuvajtu.

Platno, ki meri 30 krat 30 centimetrov, naj bi van Gogh naslikal leta 1887, prizor na njem pa spominja na cvetlične motive francoskega umetnika Adolpha Monticellija, čigar delo je globoko zaznamovalo van Gogha. Tudi Monticellijeva slika je del zbirke tega egiptovskega muzeja.