"Ko gre za črne igralce, je na Otoku precej drugače, veliko mojih prijateljev je imelo tu v ZDA več priložnosti kot doma - in to je nekaj, kar se mora spremeniti." Še sveža izjava, ki je britanskega oskarjevskega nominiranca Benedicta Cumberbatcha le nekaj tednov pred podelitvijo zlatih kipcev kljub nesporno dobrim namenom spravila v velike težave, saj so tako predstavniki dela britanske kot ameriške javnosti zgroženi nad uporabo bojda zastarelega izraza "coloured", s katerim naj dandanes ne bi več označevali temnopoltih. A Cumberbatchev besedni spodrsljaj, ki je bil res zgolj to, saj so kritiki v isti sapi pozdravili dejstvo, da se je odločil spregovoriti o rasizmu v filmski industriji, je bil zgolj kaplja v morje zvezdniških izrazov nestrpnosti, ki bi jih v več primerih lahko gladko uvrstili v kategorijo sovražnega govora, ki ga Svet Evrope definira takole: "Sovražni govor je vsaka oblika izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, kar vključuje nestrpnost, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem."

Naklonjenost Hitlerju in nacizmu
Čeprav ne spada čisto v Hollywood, ne moremo mimo enega medijsko najbolj razvpitih primerov sovražnega govora v zadnjih letih, primera Galliano. Sloviti britanski modni oblikovalec John Galliano, sam gibraltarskega rodu, je bil leta 2011 na vrhuncu slave kot kreativni vodja ugledne francoske modne institucije Dior, vzporedno pa je vodil tudi lastno znamko. A nato sta prišla dva incidenta: v prvem je opiti modni guru žalil skupino žensk, ki jih je zmerjal zaradi domnevno judovskega porekla - eni je celo rekel, da je "umazana Židinja" - ob neki drugi priložnosti pa je v posnetku, ki se je znašel na spletu, na provokacijo v obliki vprašanja "Ste svetlolasi, z modrimi očmi?" vidno okajeni Galliano nerazločno zabrusil nazaj: "Ne, a obožujem Hitlerja in ljudje, kot ste vi, bi bili danes mrtvi. Vaše matere, vaši predniki bi bili zaplinjeni in mrtvi." Francoski zakoni so, ko gre za sovražni govor, še posebej antisemitizem, neizprosni, zato se je Galliano kmalu znašel na zatožni klopi in se je moral posloviti tudi od sanjske službe pri Diorju. Kasneje se je izgovarjal na stres pri delu in odvisnost od različnih substanc, a modni svet ga je za nekaj časa izključil. (No, niti ne za dolgo: lansko jesen je postal kreativni vodja pri ugledni hiši Maison Martin Margiela.)

"Simpatijo do Hitlerja" je v času promocije Melanholije v Cannesu izrazil tudi danski režiser Lars Von Trier: "Dolgo sem mislil, da sem Jud, in vesel sem bil, da sem Jud, nato pa sem spoznal Susanne Bier (danska režiserka judovskega rodu, op. a.) in nisem bil tako srečen. Nato pa sem izvedel, da sem dejansko nacist. Moja družina je bila iz Nemčije. In to mi je dalo neki užitek. Kaj naj rečem? Razumem Hitlerja, malce sočutja imam do njega. Kako naj se zdaj izmotam iz tega? V redu. Nacist sem." Na festivalu je bil režiser že čez nekaj trenutkov persona non grata, kasneje se je sicer za izjavo opravičil in trdil, da so ga novinarji provocirali, a nato opravičilo umaknil, saj je prepričan, da ima vsak pravico govoriti, kar koli pač želi.

In vino veritas?
V Hollywoodu že leta s svojimi nestrpnimi izjavami prah dviga igralec in režiser Mel Gibson, ki so ga ob različnih priložnostih, dokazano upravičeno, obtoževali homofobije, antisemitizma, rasizma ... V njegovem primeru je žaljivim izjavam največkrat botrovala opitost, zelo medijsko odmeven je bil denimo incident iz leta 2006, ko se je po aretaciji zaradi vožnje pod vplivom alkohola policistu pritoževal: "Je*eni Židje ... Židje so odgovorni za vse vojne na svetu. Si ti Žid?" Med umazanim razhodom z Oksano Grigorievo, s katero imata hčerko, pa je na dan prišel posnetek telefonskega pogovora, v katerem je že skoraj nekdanji partnerki zaželel, naj jo "posili tolpa črnu*ov". Da ima težave z alkoholom in drugimi substancami tudi Charlie Sheen, čivkajo že vrabci na strehah in tudi on se je v svojih in vino veritas trenutkih, ki jih ni bilo malo, večkrat izrekel o svojem nekdanjem šefu Chucku Lorreju iz serije Dva moža in pol, pri katerem ga je najbolj zmotilo prav dejstvo, da je Jud.

Od antisemitizma pa nazaj k hollywoodskemu rasizmu (o slednjem priča že dejstvo, da letos med nominiranci za oskarje v vseh štirih igralskih kategorijah ni enega samega temnopoltega igralca). Zelo politično nekorekten izpad si je pred leti privoščil Michael Richards alias "Kramer iz Seinfelda", ki je na svojem stand up nastopu nekoga iz občinstva, ki ga je nadlegoval, večkrat označil za črnu*a (v angleščini "beseda na n"). Kasneje se je za izrečeno opravičil, a je na njegovi karieri ostal črn madež. Tudi zdaj že pokojna komičarka Joan Rivers, sicer predana Judinja, je pogosto razburjala s svojimi izjavami, pa naj gre za "vse črne ku*ce, ki so se sprehodili čez postelje Kardashianovih" ali najbolj razvpite, še dokaj sveže in ob lanskih napadih na Gazo aktualne: "Palestinci si zaslužijo smrt."

V težavah se je pred dobrima dvema letoma znašel tudi eden od glasnikov hipijevskega gibanja Bob Dylan, ki je v intervjuju za Rolling Stone - težava je nastala šele, ko je revija izšla v Franciji, kjer so razvpito strogi glede sovražnega govora (glej primer Galliano) - v kontekstu pogovora o suženjstvu in rasizmu v ZDA izjavil: "Če imaš v krvi gospodarja sužnjev ali klanovca, črnci to začutijo. Te stvari živijo še danes. Tako kot Judje čutijo kri nacistov in Srbi čutijo hrvaško kri." Francosko združenje Hrvatov je izjavo razumelo v kontekstu vojne v nekdanji Jugoslaviji v zgodnjih devetdesetih, v resnici pa naj bi slavni kantavtor govoril o ustaškem genocidu nad Srbi v štiridesetih letih. Kakor koli že, niso bili navdušeni.

"Ne štekam tega gejevskega sranja"
Kot češnja na torti pa še nekaj homofobnih izjav, ki so si jih privoščili znani obrazi Hollywooda: zaradi takšnega napada na kolega igralca T. R. Knighta, ki ni skrival svoje istospolne usmerjenosti, je iz - dokaj ironično - za pozitivno upodabljanje istospolne skupnosti večkrat nagrajene serije Talenti v belem letel Isaiah Washington, ki pa se je nato izgovarjal na dejstvo, da je temnopolt in mu zato nihče ni bil pripravljen dati druge priložnosti: "Nekdo je slišal močan glas črnca, se zelo prestrašil in to je bil začetek mojega konca." Homofobne izpade si je na omrežju Twitter nemalokrat privoščil Alec Baldwin, ki je z žaljivkami obkladal novinarja tabloida Daily Mail. (Ko smo že pri Twitterju ... družbeno omrežje je pravo leglo sovražnega govora, na katerega niso imuni niti zvezdniki sami. Tako so si pri šovu Jimmyja Kimmla zamislili rubriko, v kateri slavni na glas berejo zlobne, nemalokrat sovražne tvite anonimnežev, ki se za razliko od izpostavljenih slavnih skrivajo za bolj ali manj domiselnimi vzdevki.)

Tudi raper 50 Cent ni ravno nedolžen, ko gre za homofobne izjave. Leta 2010 je, prav tako na Twitterju, le dan po samomoru najstnika, ki si je vzel življenje zaradi vrstniškega ustrahovanja, ker je bil gej, zapisal: "Če si moški, star nad 25 let, in ne ližeš pi*ke, se raje kar ubij. Svet bo lepši. Lol." Nato mu je bilo za omenjeni tvit sicer žal, a svetovni splet ničesar ne pozabi. V spor z glasbenim kritikom, ki je prešel v zmerjanje, se je zapletel tudi 50-jev glasbeni kolega Cee Lo Green, že kar razvpito homofoben (kot pričajo tiste fotografije Rihanne po tem, ko jo je grobo pretepel, tudi žensk nima najbolj v čislih) je tudi Chris Brown, ki je večkrat ponosno oznanil, da "ne šteka tega gejevskega sranja". Zaradi podobnih izjav sta se v težavah znašla tudi komik Tracy Morgan in mogotec Donald Trump, glasen nasprotnik istospolnih zakonov. Spet dokaj ironično je imela veliko proti gejem povedati tudi gejevska ikona iz sedemdesetih, nekdanja "kraljica diska" Donna Summer. Na nekem koncertu leta 1983 je imela pravi govor o tem, da "si je Bog zamislil Adama in Evo, ne Adama in Štefana" in dodala še nekaj reči, ki jih na tem mestu ne gre ponavljati.