Ta zgolj pet centimetrov velika glava je izjemno redek primer figurativne umetnosti Svete dežele iz 9. stoletja pred našim štetjem. Gre za obdobje, povezano s svetopisemskimi kralji. Glava je odlično ohranjena, z izjemo manjkajočega delca brade. Arheologi tudi še niso naleteli na kakšen podoben primerek.

Znanstveniki so sicer prepričani, da bradata in nekoliko mrko delujoča figura, ki nosi krono, predstavlja kralja, vendar so bistveno manj prepričani glede tega, katerega kralja naj bi simbolizirala oziroma kateremu kraljestvu naj bi ta vladal. Arheologi so na to skrivnostno glavo naleteli med izkopavanji na izraelskem najdišču Avel Beh Maahah (Abel Beth Maachah), ki leži južno od izraelsko-libanonske meje, pravzaprav tik ob njej, v bližini novodobnega mesta Metula.

Sicer pa se arheologi s tem najdiščem ukvarjajo od 19. stoletja, takrat je tukaj še stala vasica Abil al Kamehn (Qameh), prebivalci katere pa so bili razseljeni v letu 1948, v Knjigi kraljev pa je omenjeno mesto s podobnim imenom. V 9. stoletju pred našim štetjem je staro mestno jedro ležalo v mejnem pasu med tremi regionalnimi silami: aramejskim kraljestvom v Damasku na vzhodu, feničanskim mestom Tir na zahodu in izraelskim kraljestvom s prestolnico v Samariji na jugu.

V Knjigi kraljev je Avel Beh Maahah vključen na seznam mest, ki jih je napadel aramejski kralj Ben-hadad v svojem bojnem pohodu proti izraelskemu kraljestvu.

Pri izkopavanjih srečna roka prostovoljca
Ekipa, ki jo vodi arheologinja s hebrejske univerze Naama Jahalom-Mack, se je posvečala izkopavanjem, kjer so v tleh ogromne strukture iz železne dobe, ko je eden izmed prostovoljcev naletel na to majhno skrivnostno glavo. Plasti, v katerih je bila najdena, so iz 9. stoletja pred našim štetjem, torej iz obdobja, ki se ga povezuje z rivalskima biblijskima kraljestvoma Izraela in Jude.

Glava je zdaj na ogled v izraelskem muzeju v Jeruzalemu, natančnejše poročilo o njej pa naj bi izšlo še ta mesec v publikaciji Near Eastern Archaeology. Eran Arie, kustos tega muzeja, specializiran za železno dobo in perzijsko arheologijo, je dejal, da gre za edinstveno najdbo. "V železni dobi, če je sploh obstajala kakšna figurativna umetnost, vendar večinoma ni, je bila zelo nizke kakovosti. Ta pa je dejansko odlične kakovosti," je navdušeno povedal kustos.

Kraljevska figurica je izdelana iz fajanse, vrste svetle keramike, prevlečene z belo svinčevo-kositrno glazuro, ki je primerna za poslikavanje. Ta material je bil priljubljen za izdelavo nakita in človeških ter živalskih figuric v starodavnem Egiptu in na Bližnjem vzhodu.

Precej velik bazen potencialnih kandidatov
Kot je povedala vodja izkopavanj, je skulpturina "zelo zanimiva pričeska" bila ključni namig, ki jih je vodil do tega, da so jo prepoznali kot upodobitev bližnjevzhodnega monarha. Lase ima na vrhu glave spete nazaj v debelih pramenih, čeznje pa je poveznjena progasta krona. Pričeska je podobna tistim, s kakršnimi so stari Egipčani v umetnosti upodabljali ljudstva Bližnjega vzhoda. "Človeček nekako predstavlja generičen način, na kakršnega so opisovali semitska ljudstva," je še dodala Naama Jahalom-Mack.

Ker z radiometričnim datiranjem ne morejo določiti natančnejšega časa nastanka figurice, je bazen potencialnih kandidatov, ki bi jih ta lahko upodabljala, precej velik. Jahalom-Mackova predpostavlja, da bi lahko šlo za prej omenjenega kralja Ben-hadada ali pa kralja Hazaela iz Damaska, morda za kralja Ahaba ali pa za izraelskega kralja Jehuja, ne nazadnje bi lahko po njenem šlo tudi za kralja Itobala iz Tira. Vsi navedeni se pojavljajo v biblijski pripovedi. "Zgolj ugibamo, to je kot igra," je povedala arheologinja. "Je kot odmev preteklosti, ne vemo ničesar drugega o njem."

Sicer pa znanstveniki razpravljajo tudi o tem, ali je bila glava že od začetka ustvarjena kot samostojni kos ali pa je bila del večjega kipa. Ekipa hebrejske univerze je napovedala, da bo še v tem mesecu znova začela izkopavanja na mestu, kjer so odkrili to skrivnostno figurico, še poroča Associated Press.