Razen v muzejih ali globoko pod barjanskimi tlemi danes ni več mogoče videti dokazov o tisočletja stari kulturi, ki si je kot prva za svoj dom izbrala tedaj še pod vodo potopljeno barje. V bližini Iga, na Resnikovem grabnu, so odkopali ostanke kolišč, ki segajo v paleolitik; s to naselbino je bil napovedan razcvet posebne koliščarske kulture Ljubljanskega barja, ki je svoj vrh dosegla v bakreni dobi. Foto:
Razen v muzejih ali globoko pod barjanskimi tlemi danes ni več mogoče videti dokazov o tisočletja stari kulturi, ki si je kot prva za svoj dom izbrala tedaj še pod vodo potopljeno barje. V bližini Iga, na Resnikovem grabnu, so odkopali ostanke kolišč, ki segajo v paleolitik; s to naselbino je bil napovedan razcvet posebne koliščarske kulture Ljubljanskega barja, ki je svoj vrh dosegla v bakreni dobi. Foto:
Med širšo javnostjo v Sloveniji je živa zavest o obstoju civilizacije koliščarjev, deloma verjetno tudi zato, ker so najdišča zelo blizu prestolnice. Koliščarska kultura in civilizacija sta našli svoje mesto tudi v mladinskem zgodovinskem romanu pisatelja Janeza Jalna Bobri, ki je izšel v 40. letih prejšnjega stoletja. Foto: BoBo

Za spomeniško območje velja varstveni režim, ki to območje varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.

Kolišča na Igu imajo za Slovenijo izjemen kulturni pomen in posebno kulturno vrednost, saj so izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti ter pomemben del prostora in dediščine Slovenije in vsega sveta. So avtentična prazgodovinska bivališča in so med prvimi z arheološkimi metodami raziskovanimi območji kolišč na svetu. Varovana so, da se ohrani avtentičnost arheološkega najdišča in kulturne krajine. Razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena je predlagala ljubljanska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Prvo arheološko najdišče, ki so se ga lotili znanstveno
Ostaline prazgodovinskih kolišč na ljubljanskem Barju, ki jih arheologi raziskujejo že od leta 1875 naprej, so izjemen materialni vir o načinu življenja v tem delu Evrope. Gradbene strukture celotnih naselbin in optimalno ohranjeni predmeti dajejo vpogled v zgodovino zgodnjih kmetovalcev - poljedelcev in živinorejcev srednje Evrope. Pričajo tudi o kulturni raznolikosti in medsebojnih vplivih območja obalpskega prostora. Kolišča na Igu so bila prvo arheološko najdišče na Slovenskem, ki so ga raziskovali na znanstven način, in so pomenila spodbudo za razvoj arheologije v Sloveniji.

Na Unescovem seznamu že od leta 2011
Univerzalna kulturna vrednost kolišč ljubljanskega Barja je skupaj s podobnimi naselbinami v Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Švici ovrednotena in prepoznana kot dediščina sveta ter vpisana v seznam svetovne dediščine Unesca.