Takšno je mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki sporoča, da objekt kljub slabšanju stanja ni izgubil nobene od spomeniškovarstvenih lastnosti iz akta o razglasitvi za kulturni spomenik. ZVKDS pri svojem vztraja kljub statični oceni in analizi o potresni odpornosti objekta, ki jo je izdelala Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za preizkušanje materialov in konstrukcij.

Tri možnosti za rešitev primera Kolizej
Ta ocena predvideva tri mogoče posege na območju Kolizeja, od katerih prav vsak predvideva skoraj popolno ali delno rušitev obstoječega objekta, celovita rekonstrukcija izvirnega stanja pa je nemogoča. Prva rešitev pomeni obnovo obstoječega objekta, ki pa bi zaradi strogih protipotresnih standardov pomenila skoraj isto, kar predvideva druga mogoča rešitev. To je porušitev obstoječega in gradnja identičnega objekta. Obnova bi namreč zahtevala odstranitev večine zares močno dotrajane stavbe in nadomestitev nekaterih konstrukcijskih elementov s povsem novimi.

Tudi po rušitvi kulturnovarstveno varovanje
Tretja različica pa pomeni odpoved obstoječemu objektu in njegovo nadomestitev z novim kompleksom v skladu s prostorskimi akti. Odstranitev izvirnega objekta zahteva pridobitev kulturnovarstvenega soglasja ministra za kulturo v skladu z 31. členom zakona o varstvu kulturne dediščine. Ta zahteva nadaljevanje varstva odstranjenega spomenika v kontekstu arhivskega varstva. Natančneje to pomeni izdelavo natančne dokumentacije obstoječega stanja - izdelavo fotografskih in filmskih posnetkov pročelij in notranjih prostorov - ter njeno hranjenje v analogni in digitalni obliki na ZVKDS-ju in v informacijsko-dokumentacijskem centru za dediščino ministrstva za kulturo.

Nadalje bi bilo treba ohraniti vse kamnoseško izdelane stavbne člene in dekorativne elemente. Postopek bi obsegal bodisi njihovo hrambo v za to pristojnem muzeju bodisi njihovo vgraditev v morebitni novi kompleks ali v neki stari, obnove potrebni objekt.