V svoji matični strukturi je bila ta arhitektura že takrat taka, kot jo poznamo danes. A sledilo je še veliko prebojev (tako inženirskih kot znanstvenih), da zmore to, kar zmore danes. Zdaj zadeva poteka z veliko hitrostjo, ključen pa je predvsem preboj, ki se je zgodil z generativno umetno inteligenco – tehnični termin je "veliki jezikovni model". Ti so se pojavili pred kakšnimi šestimi leti (ChatGPT je eden takih) in so presenetili tudi raziskovalce. Zanimalo nas bo, kako poteka kanoniziranje in akademsko institucionaliziranje generativne umetne inteligence.

Ko govorimo o utilitarnem prevajanju, je UI zelo uporaben, pri prevajanju leposlovja pa ne: pri slovanskih jezikih ta orodja denimo slabo prepoznavajo glagolski vid in sosledje časov. Literarno prevajanje sicer predstavlja manj kot pet odstotkov svetovnih prevodov, a je za razvoj kulture ključno. Mojca Schlamberger Brezar, ki poučuje prevajanje literarnih in humanističnih besedil na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, opozarja, da hitrost prevajanja (zaradi različnih orodij UI) zbija ceno književnemu prevodu: "Orodja umetne inteligence delujejo mehansko in na ta način uničijo besedilo. Literarni prevod pa je ustvarjanje novega besedila po 'navodilih' avtorja. Treba je ujeti njegov slog in ga prenesti v ciljni jezik. Tega UI ne more, ker prevodov ne kontekstualizira, ampak ravna po statističnih principih, ki ji ne omogočajo ustrezne obravnave sopomenk in še marsičesa."

Strokovnjaki so bili sicer zelo presenečeni nad tem, kar se je zgodilo, denimo, s programom ChatGPT. (Nekateri menijo, da je tako zmogljiv, da je pogosto boljši od povprečnega pisca.) Prihodnost je sicer meglena, a morda bodo ob bliskovitem razvoju UI-ja tudi prevajalci nekoč prisegali na večno aktualne misli francoskega filozofa in pisatelja Denisa Diderota, ki v filozofsko-satiričnem besedilu Rameaujev nečak naslovnemu liku, ko govori o sublimnosti v zlu, položi v usta naslednje: "Medtem ko na majhnega lopova pljunemo, velikemu zločincu preprosto ne moremo odreči določenega spoštovanja."

Kaj je simbolna umetna inteligenca?
Ali bomo ljudje v prevladi (lažnih) novic, ki jih bo generirala umetna inteligenca, postali zaupanja vreden vir in urednik? Ljupčo Todorovski s Fakultete za matematiko in fiziko prisega na "simbolno umetno inteligenco": to je umetna inteligenca, ki naj bi razumela in imela odnos do vseh rezultatov, ki jih zgenerira, jih torej zna razumeti in interpretirati. Todorovski pravi, da kot poznavalec tehnologije nikoli ne bi prepustil algoritmu, da mu izbere nabor člankov, ki naj bi jih prebral. Meni namreč, da se moramo izogibati počlovečenju umetne inteligence, saj se zadnje čase poteka medijski proces nenehnega reklamiranja zmožnosti generativne umetne inteligence. Po njegovem mnenju gre za počlovečenje na način, da o UI govorimo kot o neki kreativni osebi, ki ima neke zmožnosti, ki jih realno nima: "Zdi se mi pomembno, da se mediji umaknejo iz reklamiranja v poglobljeno in realistično refleksijo, česa je ta tehnologija zmožna in česa ne."

Majhni narodi, kot je slovenski, želimo pogosto zavarovati svoje kulturne dosežke. A fizik in filozof Sašo Dolenc poudarja, da se bo v času prevlade umetne inteligence optika obrnila, geslo prihodnosti pa bo naslednje: "Bolj kot si prisoten, bolj kot svoja besedila deliš, bolj je tvoja kultura obče prisotna. Na način, da ponudiš besedilo, da se sistemi na njih učijo, ne moreš jih pa tržiti."