Slavni umetniški tandem Gilbert & George tvorita Gilbert Prousch (Italija, 1943) in George Passmore (Anglija, 1942), ki sodelujeta vse od leta 1967. Na začetku prihodnjega leta bo v njunih ateljejih v bližini Brick Lana v vzhodnem Londonu zaživel Gilbert & George Center. To bo "prostor, v katerem se bodo zbirali oboževalci in obiskovalci z vsega sveta ter v katerem si bodo lahko vedno ogledali razstavo Gilberta & Georgea," je za portal Art Newspaper povedal predstavnik te ustanove.

Muzeji zapisani novodobni ideji prebujenstva
A nekatere predhodne pripombe umetniškega para so določena imena iz sveta umetnosti privedle do sklepanja o razlogih, ki so spodbudili odločitev, da ustanovita svoje razstavišče. Lani sta za Financial Times dejala, da so "vsi muzeji zdaj woke", zapisani torej novodobni ideji prebujenstva, in posledično dajejo prednost "vsej temnopolti umetnosti, vsej ženski umetnosti, vsej tej ali oni umetnosti", zaradi česar je njuno delo pristalo na stranskem tiru. Ob tem sta spomnila na dejstvo, da ima londonski muzej umetnosti Tate Modern v svoji zbirki 23 njunih del, ki "niso bila nikoli razstavljena". Glede na navedbe Art Newspaperja naj bi George med intervjujem razmere primerjal z apartheidom v Južni Afriki.

"Žal nam je, da sta bila deležna pomanjkanja pozornosti. Lahko si samo predstavljamo, kako nadležno je, da je Tate Modern pridobil 23 vajinih del, samo da bi jih pustil grozljivo obležati v depoju," je na Instagramu napisala v Berlinu delujoča južnoafriška umetnica Candice Breitz. Umetnica Ghada Amer je njeno objavo komentirala z besedami: "Tate in številni drugi muzeji še zmeraj nimajo nobenega mojega dela kot ženske in Afričanke in menim, da Financial Times tega ni objavil. Ubogi Gilbert in George, čutim vajino bolečino zaradi izključenosti."

Berlin kot "varno zatočišče za bele moške"?
V pismu, ki so ga podpisali sodelujoči v projektu Berlin Kunstwelt (Berlinski svet umetnosti), je Breitz povabila Gilberta in Georgea, naj se preselita v nemško prestolnico, ki ostaja "varno zatočišče za bele moške". V zapisu pa kritizira številne vidike Berlinskega sveta umetnosti, kot je njegova zaprtost "prestižnih umetniških zbirk" za dela "nadležnih žensk in temnopoltih". Da bi utemeljila to trditev, je navedla dejstvo, da devet odstotkov zbirke berlinske Nove narodne galerije (Neue Nationalgalerie) predstavljajo dela svetlopoltih žensk. Dodala je, da dela večine uglednih umetnic v Berlinu niso bila nikoli vključena v zbirke nemških muzejev.

Redke razstave umetnikov, ki niso svetlopolti
Breitz se sklicuje na dolgotrajno prestavljanje razstav umetnic Joan Jonas in Adrian Piper v münchenski Hiši umetnosti (Haus der Kunst) zaradi pomislekov glede stroškov. Nato ju je leta 2020 nadomestila razstava del Markusa Lüpertza, enega najbolj uveljavljenih nemških neoekspresionističnih slikarjev. Razstavo Joan Jonas bo zdaj vendarle odprli na začetku tega meseca in bo na ogled do 26. februarja prihodnjega leta. Breitz v svojem zapisu nadaljuje, da je v nemških muzejih razstavljanje del umetnikov, ki niso svetlopolti, še redkejše. "Da niti ne izgubljamo dragocenega časa s tem, koliko nebelskih umetnikov je" v nemških zbirkah zunaj etnografskih ustanov.

Na Instagramu se je oglasil tudi nigerijski umetnik in akademik Chika Okeke-Agulu, profesor afriških študij na Univerzi Princeton, ki je Gilbertu in Georgeu zapisal: "Ta bela Britanca si bosta omislila svoj muzej, saj so temnopolti in ženske prevzeli umetnostne ustanove svetlopoltih." Južnoafriška umetnica Athi-Patra Ruga pa je pod njegovo objavo zapisala: "Okus #solzbelegamoža".

Gilbert in George za zdaj nista komentirala dogajanja na spletu, povezanega z njuno galerijo, še piše Art Newspaper.