S srečanjem "slovenske vesoljske skupnosti" bo Ksevt počastil tudi rojstni dan Hermana Potočnika Noordunga. Kot menijo v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt), ima ukvarjanje z vesoljem v Sloveniji tradicijo, kontinuiteto in predvsem prihodnost.

Po besedah Mihe Turšiča so pripravili razstave, ki se ukvarjajo z vesoljem, denimo v Moderni galeriji, na področju arhitekture se razvija nanoturizem, galerija Kapelica sodeluje z južnoevropskim observatorijem in Evropsko vesoljsko agencijo (Esa), kjer organizirajo rezidenco za umetnike. Esa bo izvedla tudi prvi umetniški projekt na vesoljski postaji z brazilskim umetnikom.

"Skratka, dogaja se cel kup stvari," pravi Turšič. Akademijo so zato pripravili, da se "slovenska vesoljska skupnost" sreča in spozna možne modele povezovanja, vključevanja umetnosti in kulture v industrijo in znanost. Predstavili jih bodo predstavniki iz industrije in tisti, ki se ukvarjajo z vesoljskimi aktivnostmi.

Iščejo sinergijo med področji, vmesne prostore med umetnostjo in znanostjo, umetnostjo in industrijo, še pravi Turšič. "To je niz sklopov, kjer se izvajajo določene raziskovalne in razvojne dejavnosti, ključno pa je, da so le-te družbeno bolj relevantne, da iščejo dialog z družbo, izhajajo iz nje in iz družbenih razmer. To je dejavnik, ki ga imenujemo družbena relevantnost. To je pač smer, iz katere izhajam."

Po marcu bi lahko ostal Ksevt prazen
Predstavnik Ksevta je ob tem pojasnil, da center v Vitanju trenutno še deluje, program pa ostaja do marca. Če država do takrat ne bo storila ničesar, obstaja bojazen, da bo hiša v nekem trenutku prazna. Po tem, ko je Turšič lani z gladovno stavko opozoril na finančno in statusno problematiko Ksevta, je bila sicer na državni ravni predstavljena namera o vzpostavitvi tehnične pisarne Slovenija v vesolju, ki bi pomenila institucionalni okvir za koordiniranje programov Ese, Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern) in Ksevta. A se, tako Turšič, ni zgodilo še nič.