Nacionalni svet za kulturo (NSK) je na pobudo člana Mitje Čandra na današnjo sejo uvrstil točko o evropskih sredstvih na področju kulture v finančni perspektivi za obdobje med letoma 2014 in 2020. Po Čandrovi presoji so v času številnih rezov in varčevanja evropska razvojna sredstva ključnega pomena za celotno družbo.

Kreativnost, naša največja konkurenčna priložnost
Preveriti je treba tudi vlogo kulture pri razvoju države in gospodarski rasti. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je kultura dodatek, prihranjen za boljše čase, je tako razumevanje zmotno, je opozoril Čander. Evropa v ospredje postavlja kreativnost. Slovenija brez kreativnosti in novih idej ne bo uspešna, zaradi svoje majhnosti pa drugih konkurenčnih možnosti nima. Kultura je lahko generator razvoja, zato jo moramo misliti širše, je še dodal Čander.

Izkoristili manj kot polovico razpoložljivih sredstev
Slovenija je v zdaj veljavni finančni perspektivi počrpala nekaj manj kot 50 odstotkov sredstev, ki bi jih lahko, čas pa se izteka, je opozoril Čander in dodal, da so razvojna sredstva pravzaprav več kot le denar za kulturo, so tudi strukturna priložnost za reformacijo polja kulture.

Peter Tomaž Dobrila se je strinjal, da Slovenija slabo črpa evropska sredstva. Iz iztekajoče se finančne perspektive 2006-2013 bi lahko letno počrpala v povprečju 500 milijonov evrov. Letos in v prihodnjem letu je še zadnji čas, da pridobi sredstva ter jih usmeri tja, kjer bi jih želela črpati tudi v prihodnji finančni perspektivi.

Direktor urada za kulturo in mladino na Mestni občini Maribor Aleš Novak je poudaril, da je Evropa skozi novo finančno perspektivo vzpostavila drugačno razumevanje ustvarjalnosti, ki jo je treba razumeti kot del širšega družbenega razvoja. Poleg tega prakse v drugih državah kažejo, da se investicije v kulturo neposredno odražajo na gospodarski rasti in drugod.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monike Kirbiš Rojs je res, da Slovenija slabo črpa evropska razvojna sredstva, a je hkrati opozorila, da se je to področje v preteklosti zelo zanemarjalo. Evropska sredstva so tudi še edina, ki so na voljo za investicije. Opozorila je tudi, da so ta sredstva namenjena zmanjševanju razlik med regijami, toda v Sloveniji so se te še povečale.

Kritično je spregovorila še o slovenski zakonodaji, ki pogosto onemogoča podpis pogodb, zato bi jo bilo treba v nekaterih delih spremeniti. Ob tem je opozorila na škodljivost hitrih sprememb.

Koliko sredstev bo na voljo v novi finančni perspektivi, po besedah Kirbiš Rojsove še ni znano. Osnovna usmeritev bo odmik od infrastrukture in usmeritev v konkurenčnost, kar za področje kulture pomeni preusmeritev od investicij v kreativne projekte. Sicer pa trenutno na ministrstvu pripravljajo vse potrebne dokumente, ki bodo omogočili črpanje sredstev.

Nova delovna skupina
Člani Nacionalnega sveta za kulturo bodo ustanovili delovno skupino, sestavljeno iz članov in današnjih gostov, katere operativni vodja bo predlagatelj današnje točke Mitja Čander. Ta bo, takoj ko bo mogoče, preučila izhodišča strategije razvoja Slovenije, temo pa predlagala v obravnavo pristojnemu parlamentarnemu odboru.