V okviru statističnega raziskovanja se kultura deli na celotno oz. kulturo v širšem smislu, ki poleg temeljne zajema še štiri področja. Pod temeljno kulturo se uvrščajo kulturna in naravna dediščina, uprizoritvena umetnost, vizualna umetnost, knjiga in periodika ter avdiovizualna dejavnost. Pod kulturo v širšem smislu pa sodijo še oglaševanje, arhitektura in oblikovanje, izobraževanje na področju kulture ter presečno in nerazvrščeno, so pojasnili na Sursu.

Temeljna kultura je leta 2022 k bruto dodani vrednosti celotnega gospodarstva prispevala 780,8 milijona evrov oz. 1,6 odstotka, kar je enako kot leta 2019. Prispevek temeljne kulture k BDP-ju je znašal 927,3 milijona evrov ali 1,6 odstotka BDP-ja. Leta 2019 je bil ta delež 1,7-odstoten.

Celotna kultura je leta 2022 k bruto dodani vrednosti gospodarstva prispevala 1424 milijonov evrov ali 2,9 odstotka, medtem ko je leta 2019 prispevala 2,8 odstotka. BDP, ki ga je mogoče pripisati celotni kulturi, pa je leta 2022 znašal 1603,3 milijona evrov ali 2,8 odstotka, enako kot v letu 2019.

Podatki nadalje kažejo, da je domača proizvodnja leta 2022 k celotni kulturni ponudbi prispevala največ, in sicer 67,6 odstotka. Uvoz kulturnih proizvodov in storitev je znašal 28,7 odstotka. Temeljna kultura je k proizvodnji celotne kulture prispevala več kot 50 odstotkov – od skupno 3,281 milijarde evrov je proizvedla za 1,791 milijarde evrov kulturnih proizvodov in storitev. Pregled po področjih pokaže, da je v ponudbi celotne kulture največ prispevalo oglaševanja, v temeljni kulturi pa avdiovizualna dejavnost.

Po prvi oceni Sursa je država za končno potrošnjo leta 2022 za celotno kulturo namenila skupno 473,2 milijona evrov, za temeljno kulturo pa 317,6 milijona evrov. Izdatki države za končno potrošnjo za celotno kulturo so tako znašali povprečno 225 evrov, za temeljno pa 151 evrov na prebivalca. Prebivalec je v povprečju za dejavnosti temeljne kulture porabil 439 evrov oz. za dejavnosti celotne kulture 479 evrov.

Leta 2022 je število zaposlenih, ki so neposredno povezani s kulturo, v celotni kulturi znašalo 42.427 posameznikov, v temeljni kulturi pa 24.242. V primerjavi z letom 2019 se je število nekoliko povečalo, delež glede na zaposlenost v državi pa se tako rekoč ni spremenil in je znašal 3,9 odstotka v celotni in 2,2 odstotka v temeljni kulturi.

V letu 2022 se je po zadnjih podatkih tretjina vprašanih udeležila vsaj ene kulturne prireditve, pri čemer so bili najbolj priljubljeni koncerti, ki jim sledijo gledališke predstave. Kino je vsaj enkrat obiskalo 22 odstotkov ljudi, v največjem deležu mladi v starostni skupini 16 do 24 let (47 odstotkov), v najmanjšem deležu pa starejši od 65 let (pet odstotkov).

In kaj pravijo številke na ravni EU-ja?
Surs je objavil tudi nekaj podatkov za leto 2022 za države Evropske unije – z izjemo Nemčije, za katero podatki niso na voljo. V 15 od 26 držav se je več kot polovica prebivalcev, starih 16 let ali več, udeležila kake kulturne prireditve oz. dejavnosti. Z najvišjimi deleži se ponašajo zahodnoevropske in nordijske EU-članice, in sicer 77,7 odstotka v Luksemburgu ter 77,3 odstotka na Danskem. Z vsaj 60-odstotnim deležem jima sledijo Nizozemska, Finska, Švedska, Irska in Estonija. Slovenija se je s 56,6 odstotka uvrstila na 11. mesto. Na repu lestvice sta Romunija z 22,2 odstotka in Bolgarija z 19,7 odstotka odraslega prebivalstva, ki je poročala, da se je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih udeležila najmanj ene kulturne dejavnosti oz. prireditve.

Na ravni EU-ja so bili za leto 2022 zbrani tudi podatki o obisku kulturnih dejavnosti pri prebivalcih, ki so poročali o vsaj določeni stopnji invalidnosti. Rezultati so pokazali nižjo stopnjo kulturne udeležbe med invalidi v primerjavi s celotno populacijo, staro 16 let ali več, v vseh članicah EU-ja. Slovenija se je z 38,1 odstotka uvrstila na deseto mesto. Sicer pa je bila na splošno v državah z višjo skupno stopnjo kulturne udeležbe višja tudi stopnja udeležbe invalidov.

Vir: Surs