Na Programu Ars se v ponedeljek, 10. marca, začenja kratek, a tematsko pomemben cikel z naslovom Slovenske pisateljice 19. stoletja, v katerem je trojica pisateljic predstavljena v igrano-dokumentarni obliki. Luiza Pesjak, Josipina Turnograjska in Pavlina Pajk so imele svoj krog bralcev, cenjene so bile na Slovenskem in v tujini, bile so pionirke na svojem področju. Etablirani literarnozgodovinski pogled jih je marginaliziral, jim pripisoval bolj ali manj le dosežke na ravni poskusov. Novejše dognanje njihovo delo razumeva in umešča v takratni družbeni in kulturni okvir in šele s tovrstnim pogledom prepoznava njihovo pomembno vlogo ne le za slovenski literarni prostor, ampak tudi za žensko emancipacijo.

Patrizia Jurinčič Finžgar, sicer igralka SNG-ja Nova Gorica, je kot avtorica radijskega projekta v produkciji Radia Trst A izbrala, za radio priredila in zrežirala tri dela omenjenih pisateljic: Beatin dnevnik, Rožmanovo Lenčico in Mačeho. Skozi dela poslušalca vodijo tri raziskovalke in poznavalke njihovih del: Urška Perenič, Mira Delavec in Katja Mihurko.

Urednica oddaj na Radiu Trst A Suzi Bandi poudarja, da je za zamejske Slovence s Tržaškega "izredno pomembno in dragoceno sodelovanje med Radiem Trst A in Radiem Slovenija, ki traja že desetletja in se še krepi. Poteka na več ravneh in z izmenjavo različnih oddaj, med katerimi naj v tem primeru poudarimo izmenjavo radijskih iger in romanov v nadaljevanjih (oddaja Odprta knjiga), pa tudi sodelovanje na literarnih večerih iz cikla Ars teatralis. To sodelovanje je že obrodilo številne sadove, stkalo poklicne in prijateljske vezi in nedvomno pripomore k ustvarjanju enotnega slovenskega kulturnega prostora".

Patrizia Jurinčič Finžgar o odločitvi in motivaciji za niz oddaj pravi: "Če žensko literarno ustvarjanje 19. stoletja vzamemo iz konteksta časa, v katerem je nastajalo, in ne upoštevamo okoliščin, ki so vplivale na tedanje ustvarjalke, lahko ta dela zlahka spregledamo in nasedemo prepričanju (kar je bilo razširjeno prepričanje njihovih sodobnikov), da gre za drugorazredno literaturo s frivolno (ali s tedaj priljubljenim izrazom "žensko") vsebino. Namen tega niza je prav osvetliti ta kontekst, ob pomoči katerega lažje uzremo inovativnost, prodornost, na nekaterih mestih celo revolucionarnost pionirk slovenske literature. Mene osebno pa ni navdihnil le kontekst: za navidezno preprostimi, najpogosteje ljubezenskimi zgodbami se skrivajo tenkočutna upodobitev čustvovanja, privlačni dramski liki in sočni, živi dialogi, ki so kar klicali po dramatizaciji."

Prvi ponedeljkov večer, 10. marca, namenjen ciklu Slovenske pisateljice devetnajstega stoletja, bodo poslušalci lahko prisluhnili radijski priredbi romana Beatin dnevnik iz leta 1877, s katerim je pisateljica Luiza Pesjak slovenski književnosti prispevala prvi dnevniški roman.

Igrane dele dopolnjujejo komentarji Urške Perenič. Če je Beatin dnevnik dolgo veljal za sentimentalni roman in so ga torej uvrščali v trivialno literaturo, se je v zadnjih desetletjih z novimi odkritji pogled nanj precej spremenil. Urško Perenič je poglobljen študij pisateljičine zapuščine v rokopisnem oddelku NUK-a privedel do spoznanja, da dogajališče Beatine zgodbe ni namišljen, z gozdovi obdan romantičen dvorec, temveč da je graščina Š. v resnici Šneberg, last grofov Lichtenbergov, danes Snežnik na Notranjskem, ki ga je leta 1844 obiskala tudi Luiza. Njena junakinja Beata je prišla tja za guvernanto dvojčic Roze in Vijole ter se zapletla v družinske skrivnosti in ljubezenske vezi.

V drugem delu, ki bo na sporedu 17. marca, bo pozornost namenjena prvi slovenski pisateljici, pesnici in skladateljici Josipini Turnograjski. Rodila se je 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, živela je v prvi polovici 19. stoletja in bila sodobnica Prešerna in njegove generacije. Družila se je s številnimi pomembnimi osebnostmi iz takratnega političnega in kulturnega življenja. Josipino Urbančič Turnograjsko je vse njeno kratko življenje vodila ljubezen do slovenskega jezika in kulture. Njen svet je bil mladostniško optimističen, vendar resno razmišljujoč, zagnan in svetel, globoko in iskreno je čustvovala, 1. junija 1854 pa je umrla zelo mlada, še ne enaindvajsetletna. Napisala je kar 38 povestic, nekaj pesmi in skladb, uporabljenih tudi v radijski igri.

V zgodbi iz leta 1853, Rožmanova Lenčica, se kljub ljubezni do srčnega izvoljenca Pavla odloči, da bo namesto ostarelega očeta odšla v vojsko in se borila proti Turkom. Josipina Turnograjska v slovensko književnost kot prva vnaša motiv deklice junakinje oziroma vojakinje. Drobno povestico je Patrizia Jurinčič Finžgar obogatila z odlomki iz obsežne ljubezenske korespondence med Josipino in njenim izbrancem Lovrom Tomanom. Igrane dele dopolnjujejo komentarji Mire Delavec, ki je velik del svojih raziskav posvetila prav življenju in delu Josipine Turnograjske.

Kot zadnja iz tega cikla bo 24. marca igrano-dokumentarna radijska igra po pripovedi Mačeha Pavline Pajk. Pisateljica se je rodila 9. aprila 1854 v Pavii, nekaj časa živela v Trstu, nato v Solkanu, po poroki pa v več evropskih mestih. Pavlina Pajk, rojena Doljak, je bila prva pisateljica z izdanim zbranim delom in je v svojem opusu tematizirala zgodbe, ki jih do takrat v slovenski književnosti ni bilo. Pavlina Pajk je v slovenski meščanski ljubezenski roman vpeljala ženski lik kot osrednjo osebo in kot najvišjo vrednoto poudarila zakon iz ljubezni. Poleg tega se je pisateljica dotaknila ženskega vprašanja, zato nekateri v njej vidijo začetnico slovenskega literarnega feminizma. Pisateljico Pavlino Pajk in njeno delo Mačeha bo predstavila Katja Mihurko.

Igre je posnel in zvočno oblikoval Federico Comar. Poleg Patrizie Jurinčič Finžgar so nastopili še igralci: Lučka Počkaj, Urška Taufer, Tina Gunzek, Barbara Cerar, Alda Sosič, Primož Forte, Danijel Malalan, Lovro Finžgar, Gregor Geč, Luka Cimprič in Jure Kopušar.

Igre bodo torej na sporedu v treh zaporednih ponedeljkovih terminih ob 22.05 na Programu Ars, z začetkom 10. marca, ki se še tematsko navezuje na 8. marec, dan žena. Posnetki bodo dostopni še trideset dni po premiernih predvajanjih na spletni strani programa Ars in na platformi RTV 365.