Dogovarjanje komisije in držav članic se bo začelo konec tega meseca, v teh dneh pa so bili še zadnjič na potezi pripadniki kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki so se imeli možnost aktivno vključiti v proces odločanja o novem programu. Zbrane predloge Ministrstvo za kulturo RS namreč upošteva pri oblikovanju nacionalnih stališč v pogajanjih za celoten predlog večletnega finančnega okvira Evropske unije.

Bistvena sprememba je zagotovo več denarja, ki ga bo unija namenila programu Ustvarjalna Evropa, saj bo na razpolago okoli 300 milijonov evrov več, kot jih je namenila v obdobju med letoma 2014 in 2020. V prihajajočem sedemletnem obdobju bo tako na voljo 1,85 milijarde, pri čemer bo podprogram Media, ki je namenjen razvoju, distribuciji in promociji evropskih filmov, televizijskih oddaj in videoiger, razpolagal z 1,081 milijarde, podprogram Kultura pa s 609 milijonov evrov. Tukaj so še medsektorski ukrepi, ki bodo skupaj z Medio in Kulturo del grozda, namenjenega naložbam v ljudi, socialno kohezijo in vrednote, namenjenih pa jim bo 160 milijonov evrov.

Pri podprogramih niso v načrtu kakšne resnejše vsebinske spremembe, s povečanjem proračuna pa bo podprogram Media predvidoma več sredstev namenil mednarodni promociji in distribuciji evropskih stvaritev, tudi s poudarkom na izkoriščanju digitalnih možnosti in inovativnem podajanju zgodb, tudi virtualni resničnosti. Napoveduje pa se tudi vzpostavitev spletne zbirke evropskih filmov, z namenom boljše dostopnosti in večje prepoznavnosti avdiovizualnih stvaritev z evropskih tal.

Podpora projektov sodelovanja, evropskih mrež in platform za sodelovanje, ki povezujejo nadarjene umetnike, ter podpora posebnih ukrepov, kot so denimo nagrade EU-ja ali Evropska prestolnica kulture (EPK), bo še naprej v domeni podprograma Kultura. Temu se po novem pridružuje še podpora mobilnosti ustvarjalcev, ki jim omogoča lažje čezmejno sodelovanje znotraj EU-ja, pa obrat k podpori ukrepom za glasbeni sektor, založništvo, arhitekturo in oblikovanje, kulturno dediščino, modo in kulturni turizem.

Aktivno v boj proti lažnim novicam
Bistvena sprememba pa bo uvedena znotraj medsektorskega sklopa, ki je bil do sedaj zgolj logistična in tehnična podpora za širjenje informacij o programu ter finančni instrument za podporo srednje velikih in malih podjetij. Po novem obstajajo poskusi, da bi tudi ta sklop postal vsebinske narave, pri čemer bi šlo za presečišče med Medio in Kulturo. "Šlo bi za omogočanje podpore inovativnih medsektorskih praks, ki do zdaj niso našle prostora v enem ali drugem sklopu – zlasti ob uporabi novih tehnologij, ampak ne zgolj zaradi njih – vendarle menimo, da naj bodo tehnologije v službi vsebin," je za MMC povedala Sonja Kralj Bervar s Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji.

Pomemben je še ukrep spodbujanja strukturnih sprememb medijskega okolja, medijskega pluralizma, zagotavljanja medijske pismenosti in podpore kakovostnega novinarstva. Ne gre za novost le v tem sklopu, temveč v celotnem programu. Kot razloži Kralj Bervarjeva, imamo najbrž "opravka z dobronamernim poskusom Evropske komisije, skladno s poročilom o lažnih novicah in tudi s cilji nove direktive o avdiovizualnih storitvah. Smo tik pred tem, da bo sprejeta ter v tej spremenjeni obliki prinaša med drugim nove ukrepe za medijsko pismenost in večjo podporo kulturne raznolikosti znotraj programov EU-ja".

Majhna Slovenija kot zgodba o velikem uspehu
V primeru Slovenije kot ene izmed manjših držav znotraj EU-ja gre sicer pri črpanju sredstev za prijave manjšega finančnega obsega, vendar so slovenski producenti oziroma izvajalci izjemno aktivni in uspešni v okviru programa Ustvarjalna Evropa. "Evropska komisija je naravnost navdušena nad tem, kako Slovenija kot tako majhna država v tolikšnem obsegu črpa sredstva, da je na primer prehitela celo Nemčijo. Slovenija je nekje na šestem mestu pri črpanju teh sredstev, kar je za državo obsega, kakršna je naša, res velik uspeh. Tukaj je na delu več dejavnikov uspeha," pove Kralj Bervarjeva.

Eden od teh dejavnikov je zagotovo živahna ustvarjalna scena na naših tleh, ki je vrhunsko prepričljiva tudi v evropskem prostoru, njeni rezultati pa so tako pri pripravi projektov kot pri njihovi izvedbi do te mere pozitivni, da se komisija odloči za vnovično financiranje slovenskih izvajalcev. Ob tem pa so številni slovenski prijavitelji skozi leta postali nosilci velikih projektov in niso več prisotni zgolj kot partnerji. "Tudi sodelovanje pri izmenjavi mnenj med ministrstvom za kulturo in Zavodom Motovila ter tudi stalnim predstavništvom Slovenije v Bruslju deluje zares učinkovito – je hitro in odprto, tako da smo medsebojno tesno povezani. Ni nepomembno, da na vseh straneh obstaja zaupanje. Vsi skupaj se zavedamo, da delamo v dobro slovenske kulture in umetnikov."

Javni posvet spada med poteze, ki kažejo na to, da si vsi vpleteni prizadevajo na vseh ravneh upoštevati posebnosti prijaviteljev iz Slovenije. Ena izmed posebnosti slovenskih prijav je nedvomno, da te zaradi majhnosti države seveda spadajo med prijave manjšega finančnega obsega. Tukaj pa je še dejstvo, da morajo prijavitelji zagotoviti začetna zagonska sredstva za projekte, kar za slovenske prijavitelje lahko predstavlja precejšnjo težavo, saj je ob skromni finančni shemi Slovenije za podporo takim prijaviteljem vložek zanje precejšen zalogaj. Med posebnosti spada tudi že omenjena izjemna živahnost slovenskega sektorja s številnimi pobudami, ki pa z vidika predfinanciranja nima velikih zmogljivosti in podpore.

Med kvantiteto in kvaliteto
Zato se tudi trudijo delovati v smeri, da je čim bolj omogočena enaka podpora sicer po obsegu majhnim, vendar po umetniškem izrazu vrhunskim projektom. "In prav na tem mestu moram izpostaviti, da nas predlog Evropske komisije nekoliko skrbi. Gre za to, da iz programa, kakor ga je zastavila komisija, veje namreč splošno načelo, po katerem se poskuša usmerjati v podporo večjih mrež in manjšega števila projektov. To nujno pomeni, da komisija želi nameniti podporo večjim projektom, v katere je vključenih več držav. Slovenski predstavniki pri EU-ju bomo nedvomno izrazili te pomisleke. Ob tem pa bomo izrazili še pomisleke, da je sicer Ustvarjalna Evropa po finančnem obsegu eden manjših programov, vendar je zelo pomemben za slovenske ustvarjalce in zato bi bila zelo velika škoda, če se znotraj tega programa pretirano izpostavlja element konkurenčnosti oziroma tržne uspešnosti. Prepričani smo, da se mora ohranjati vedenje, da je raznolikost evropskih kultur dodana vrednost celotnega EU-ja in da je kultura vrednota sama po sebi, ki se je ne bi smelo instrumentalizirati za druge namene. Podpreti velja tudi projekte, ki so vrhunsko uspešni v smislu umetniškega potenciala, nagovarjajo evropsko občinstvo in imajo neko dodano vrednost, četudi ne bodo nikoli imeli resnejšega gospodarskega učinka ali ne bodo dosegli zares širokega občinstva, kar žal ostaja eden izmed pomembnih meril za Evropsko komisijo," opominja Kralj Bervarjeva.

Posledično si slovenska stran prizadeva za pripravo meril, ki upoštevajo tudi učinke, kot so vpliv kulturnih projektov na socialno kohezijo, povezanost družbe in kakovost življenja evropskih državljanov. Gre za postavke, ki jih nikakor ni mogoče izmeriti zgolj s kvantiteto. Zato si bodo slovenski predstavniki na ravni EU-ja na področju pridobivanja sredstev prizadevali delovati za zagotavljanje prostora za slovenske izvajalce tudi tako, da bodo poskušali doseči podporo za projekte manjšega obsega. Za čim večjo uspešnost svojih prizadevanj ves čas tesno sodelujejo s slovenskimi izvajalci in upoštevajo njihove predloge.

Pomembnost seznanjenosti iz prve roke
Kot še pove Kralj Bervarjeva torej ne sodelujejo le na ravni samega pridobivanja sredstev, temveč tudi "pri vprašanju izvajanja projektov, saj želimo vedeti, s katerimi težavami se soočajo na tej ravni – na primer vprašanje, v katerih pogledih je premalo prožnosti na strani agencije, ki vodi ta program – in tako bomo tudi tukaj upoštevali njihove predloge oziroma pripombe". Na področju izvajanja projektov bo slovenska stran predlagala še, da bi se manjši deli programa, ki obsegajo manjše podpore, izvajali decentralizirano – po vzoru programa študenstskih izmenjav Erasmus+. Tudi sama Evropska komisija namreč ugotavlja, da centri Ustvarjalne Evrope kot izpostave programa po državah članicah zelo dobro poznajo svoje področje in dejavnike, ki so pomembni na tem področju.

"Naj izpostavim, da je center Ustvarjalne Evrope v Sloveniji, torej Zavod Motovila, povsod na evropski ravni razumljen kot primer dobre prakse. Zato menimo, da bi Motovila lahko bila v prihodnje tudi pilotni poskus za spodbujanje sheme mobilnosti z decentraliziranim delovanjem. Slovenija bi bila za tovrsten poskus zelo primerno izhodišče še dodatno zaradi svoje geografske lege in izkušenj z bližnjo regijo vzhodnega Balkana, ki prav tako sodeluje v tem programu. In lahko rečemo, da tako pri bruseljski Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo – torej EACEA – kot komisiji ni ostalo neopaženo, da Slovenija zelo kakovostno izvaja program na vseh ravneh. Seveda pa moram izpostaviti, da so za to res najbolj zaslužni naši prijavitelji," opomni Sonja Kralj Bervar.

V zadnjih letih je na kulturnem in ustvarjalnem področju na tleh EU-ja sicer prišlo do več sprememb, večina ključnih izzivov pa vendarle ostaja nespremenjenih. Med njimi velja izpostaviti razdrobljenost trga, ki se presega s spodbujanjem mobilnosti ustvarjalcev ter kroženja in dostopnosti umetniških del, pa tudi z vzgajanjem občinstva. Tukaj so še vplivi globalizacije in posledični pritisk na konkurenčnost EU-ja ter digitalni premiki, ki se jih je treba lotiti z ukrepi po posameznih področjih, torej v založništvu, glasbi, kulturni dediščini, arhitekturi in na avdiovizualnem področju.

"Povečana konkurenčnost bo sicer res služila temu sektorju, vendar ne sme postati njegova instrumentalizacija in za to se bomo nedvomno zavzemali," še izpostavi Sonja Kralj Bervar. Tako je zdaj pred Slovenijo in nekaterimi drugimi majhnimi državami EU-ja velik izziv, kako zagotoviti enakovredno obravnavo različnih projektov ter primerno upoštevanje ravnovesja med raznolikostjo, ki jo naj ta program podpira, in vrhunskimi umetniškimi dosežki na eni strani ter zahtevano povečanje konkurenčnosti sektorja na drugi.