Kot je zapisala komisija, nagrajujejo Komelja za izjemno angažiranje in zasluge za raziskovanje slovenske novejše umetnostne zgodovine ter interpretacije sodobne likovne umetnosti, hkrati z dolgoletnim dejavnim sodelovanjem s SDLK-ju.

Diplomirani umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine ter doktor umetnostnozgodovinskih znanosti je začel kritike pisati pred 40 leti, k temu pa ga je nagovoril sodelavec Peter Krečič. Spominja se še, da so bile njegove prve kritike sicer del priznanih umetnikov, ki so se mu zdela kičasta, precej ostre. Šele pozneje, ko se je poleg slikarjev veliko družil s pesniki in pisatelji, je ugotovil, da je poslanstvo kritika to, "da v besedni jezik prevede podobo slike", kritika pa mora "izhajati iz osebnega odnosa do umetnosti". Svojo zahvalo je sklenil s spodbudo mlajšim kritikom, da bi še naprej spremljali umetnost in jo negovali.

V svojem dolgoletnem posvečanju likovni kritiki je sodeloval s številnimi najvidnejšimi slikarji, od Božidarja Jakca in Franceta Miheliča prek Marjana Pogačnika, Janeza Bernika in Andreja Jemca do številnih mlajših sodobnikov.

Ves čas se je tudi posvečal povezavam med likovno umetnostjo in književnostjo. V Komeljevi bibliografiji je najti blizu 2.000 objav in je nepopolno zbrana v publikaciji Otoki umetnosti, posvečen pa mu je bil tudi TV-dokumentarec Otoki svetlobe. Kot edini slovenski umetnostni zgodovinar je postal redni član v umetniških razredih Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu in Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter je predsedoval Slovenski matici. Med drugim je prejemnik Župančičeve nagrade in častni meščan rojstnega Novega mesta.

Komelj je maturiral na gimnaziji v Novem mestu, kjer je spoznaval tamkajšnje kulturno izročilo t. i. novomeške pomladi in se posebej seznanjal z Božidarjem Jakcem. Diplomiral je s temo o slikarju Vladimirju Lamutu, magistriral s temo o slovenskem ekspresionizmu v upodabljajoči umetnosti in 1984 doktoriral s tezo o mladem Jakcu. Najprej je bil zaposlen v Arhivu Slovenije, nato pa je ob pripravah za postavitev galerije Jakčev dom kot kustos novomeškega Dolenjskega muzeja osebno sodeloval z akademikom Jakcem.

Svoje izjemno bogato znanje je kot profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti posredoval številnim generacijam umetnostne zgodovine. Leta 1983 je bil izvoljen za asistenta, 1986 za docenta in 1989 za izrednega profesorja na Oddelku za umetnostno zgodovino, kjer je predaval zgodovino slovenske umetnosti in umetnosti drugih južnoslovanskih narodov v novem veku. Bil je predstojnik oddelka, vodja katedre za slovensko in južnoslovansko umetnost, vodja usmerjenega raziskovalnega programa za umetnostno zgodovino pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete in dva mandata nacionalni koordinator za umetnostno zgodovino ter član številnih ekspertnih komisij pri ministrstvih za znanost in kulturo in uredništev (mdr. Zbornika za umetnostno zgodovino) ter recenzent in vsestransko kulturno in družbeno dejaven.

Ne kritik, temveč interpret likovnih del
Kot je dejal na podelitvi nagrade, sam sebe ne doživlja kot kritika, temveč bolj kot interpreta likovnih del. Kot je še dejal ob prevzemu nagrade, je vedno rad risal, a nato ni vpisal študija slikarstva in je sprva menil, da bo vse življenje zgolj užival v umetnosti, ne pa pisal o njej.

Za angažirano razmišljanje o likovnih delih
Ker letos ni bilo predlogov za mladega kritika, komisija te nagrade ni podelila. Zato pa so podelili dve nagradi za likovno kritiko in kuratorstvo. Prvo je prejela likovna kritičarka, recenzentka in kuratorka Nuša Podgornik (1967). Stanovski kolegi so ji nagrado dodelili "zaradi občutka za angažirano razmišljanje o likovnih delih in njihovi umestitvi v sodobnem času, izbora in postavitve razstav ter prepoznavnega avtorskega sloga pisanja, neobremenjenega z rutinsko ali tehnicistično obravnavo likovne tematike, pri čemer je aktivna članica SDLK".

Za kakovostne publikacije in kuratorsko delovanje
Drugi nagrajenec, Damir Globočnik (1962), doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik, se v svojem delu posveča poučevanju likovnih upodobitev pesnika Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, proučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Svoje strokovne prispevke objavlja v vrsti zbornikov, revij in časopisov in je avtor 11 knjig. Nagrado so mu podelili "zaradi številnih zelo kakovostnih publikacij tako na umetnostnozgodovinskem kot sodobnem umetnostnem področju ter kuratorskega delovanja, vključno s sodelovanjem v SDLK".

Komisijo za nagrade so sestavljali predsednik Boris Gorupič in člana Maja Marinkovska ter Mario Berd.

Spodaj si lahko ogledate dokumentarni portret Milčka Komelja Otoki svetlobe, ki ga je za Televizijo Slovenija posnela Alma Lapajne.