O razpisih in prijaviteljih odločajo strokovne komisije; te "svoje delo opravljajo strokovno in skladno z objavljenimi merili pri posameznih razpisih", je zapisal minister za kulturo Uroš Grilc v odgovoru županu Mestne občine Maribor glede razpisov ministrstva za kulturo. "Slabo pripravljene vloge na razpisih, premalo kakovosten program ali slaba realizacija programa so žal značilnosti mnogih prijav, ki ne pridejo do sofinanciranja s strani države, krivce pa prijavitelji prepogosto iščejo povsod drugod, le pri sebi ne," dodaja.
Pomembnost Maribora se ne pozna pri sofinanciranju
Odgovor je odziv na izraženo mnenje Fištravca, da "politika skrbi predvsem za nagrajevanje 'svojih'". "In to velja za stranke prav vseh barv. V Mariboru menimo, da je jasen pokazatelj tega sindroma tudi višina sredstev, namenjenih na javnih razpisih za posamezna področja v državi. Tudi pri razpisih ministrstev za gospodarstvo in kulturo." Mariborski župan je to izrazil v času, ko se s finančnimi težavami spopada tudi festival Lent, ki mu je ministrstvo na razpisu za izbor kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2014-2017 dodelilo 14.000 evrov letno za prihodnja štiri leta.

Na tem razpisu je ministrstvo za kulturo 32 prijaviteljem razdelilo 2,7 milijona evrov letno. Od tega vsi razen štirih prihajajo iz Ljubljane. Kot pravi Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, ki pripravlja tudi Lent, Maribor s svojo kulturno dejavnostjo predstavlja regijsko središče severovzhodne Slovenije, kar pa se nikakor ne pozna pri sofinanciranju mestnih programov, ki presegajo mestni pomen.
Prijave se presojajo strokovno
Tudi če večji del sredstev ministrstva res ostaja v Ljubljani, pa Grilc zavrača, da je za to krivo ministrstvo: "Ko sem nastopil mandat ministra, sem se zavestno odločil, da v odločitve strokovnih komisij, ki odločajo o razdeljevanju denarja v kulturi, ne bom posegal. V tej smeri so šle tudi spremembe krovnega zakona o kulturi in sam popolnoma zaupam strokovnim komisijam, da svoje delo opravljajo strokovno in skladno z objavljenimi merili pri posameznih razpisih."
Še ena zamujena priložnost: EPK ni uresničil dolgoročnejših ciljev za razvoj mesta
Ob tem spominja tudi na enega največjih projektov zadnjih let – Evropsko prestolnico kulture 2012 –, v katerega je država vložila nekaj več kot 15 milijonov evrov, kljub večkrat zapisanim in izrečenim obljubam o dolgoročnem in trajnostnem kulturnem ter socialnem in urbanem razvoju mesta in regije pa so ti učinki danes bolj slabo vidni. "Očitno še ena zamujena priložnost, za katero bo krivca treba poiskati kar doma," je zapisal Grilc.