Enega bo izvajal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, dva Javna agencija za knjigo RS, zadnjega pa služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu.

Po besedah ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar je kultura v finančni perspektivi 2014-20 ostala brez prednostne naložbe za črpanje nepovratnih evropskih sredstev. Zato so pri drugih ministrstvih pridobili 34,5 milijona evrov evropskih sredstev. Vseh odobrenih projektov je 14, prve štiri pa bodo začeli na začetku leta 2016 in so na prednostnih oseh osem in devet. Prva je, tako ministrica, namenjena spodbujanju zaposlovanja in mednarodni mobilnosti delovne sile, druga pa socialni vključenosti in zmanjševanju tveganja revščine.

Vodja službe za izvajanje kohezijske politike Irena Marš je povedala, da ministrstvo za kulturo že v treh programskih obdobjih, od leta 2004, sodeluje v izvajanju evropske kohezijske politike. Sprva je sodelovalo samo z objekti kulturnih spomenikov v lasti Slovenije, v naslednjem obdobju se je to razširilo še na obnovo infrastrukture in objektov v lasti občin, poleg tega so se vključili v izvajanje projektov, financiranih iz evropskih socialnih skladov. V aktualnem programskem obdobju pa je predvideno koriščenje sredstev vseh treh skladov - evropskega regionalnega sklada za razvoj, evropskega socialnega sklada in evropskega kohezijskega sklada.

Nerazporejena še slaba polovica sredstev
Od 11 prednostnih osi, ki so na meniju evropske kohezijske politike, so naslovili svoje potrebe v devetih prednostnih oseh. Sredstva, ki jih je ministrstvu za kulturo do zdaj odobrila vlada, so večinoma sredstva evropskega socialnega sklada. Po besedah Irene Marš je na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko nerazporejena še slaba polovica sredstev. Večinoma gre za sredstva evropskega kohezijskega sklada in evropskega regionalnega sklada, zato ministrstvo za kulturo čakajo nadaljnja pogajanja. Prva so napovedana že v decembru, ko se bodo pogajali za sredstva evropskega regionalnega sklada.

Prednost namenjena vzhodni kohezijski regiji
Program Pridobivanje dodatnih znanj za mlade na področju kulturnih dejavnosti - vrednost operacije je dva milijona evrov za proračunska leta od 2016 do 2020 - bo izvajal Javni sklad RS za kulturo (JSKD). Po besedah Marjete Pečarič iz JSKD-ja bo imela pri tem prednost vzhodna kohezijska regija, kjer je brezposelnost večja, zato jih bo od tam v program vključenih 60 odstotkov.

Javna agencija za knjigo bo izvajala programa Romski centri ter Vključujemo in aktiviramo!. Prvemu je namenjenih 60.000 evrov, izvajali ga bodo od začetka prihodnjega leta do konca leta 2018. Za drugega je bilo dodeljenih 850.000 evrov, izvajali ga bodo od začetka prihodnjega leta do konca leta 2019. Programu Večja socialna vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture je namenjenih 3,5 milijona evrov za obdobje 2016-2019, ciljne skupine pa so manjšinske etnične skupnosti in invalidi.

Ministrica: V ozadju zahteve po razrešitvi so osebni interesi
Glede nedavne zahteve Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) o razrešitvi ministrice je ta dejala, da po njenem mnenju zahteva nima realne osnove. Trdi, da je bila vedno na razpolago za kakršen koli nasvet ali predloge, vendar kakšnih posebnih predlogov od NSK-ja, od katerega je nasvete pričakovala, razen od nekaterih posameznikov, ni dobila. Spomnila je, da se zahtevi NSK-ja ni pridružil njegov član Uroš Lajovic, ter dodala, da so v ozadju osebni interesi, ki pa jih ne želi komentirati.