Da je najstarejše do zdaj znane jamske slikarije treba uvrstiti na Unescov seznam svetovne dediščine, so člani komiteja za svetovno dediščino Unesca odločili na zasedanju v Dohi. Jamo, v kateri se je ohranilo več kot tisoč 36.000 let starih risb, so speleologi odkrili leta 1994.
Risbe niso le primer najzgodnejših in najbolje ohranjenih izrazov umetniškega ustvarjanja aurignacienskega človeka (poslikave so več kot dvakrat starejše od tistih v jami Lascaux na jugu Francije), marveč tudi najzgodnejše poznane ohranjene figuralne poslikave na svetu.
"Največje prizorišče človečnosti"
Risbe odlikujeta tudi umetniška in estetska razsežnost, zaradi česar velja Chauvetova jama za pomembno pričevanje prazgodovinske umetnosti. Francoska ministrica za kulturo Aurelie Filippetti je jamo označila kot "največje prizorišče človečnosti" in dodala, da jama nudi tudi izjemno priložnost za študij. Jama je dragulj, katerega emocionalni naboj je še danes enako močan kot ob nastanku, je še dejala ministrica.
Poleg naštetih živalskih podob, ob teh velja omeniti še divjo mačko, so ohranjene tudi odtisi človeških rok. Strokovnjaki predvidevajo, da jama nikoli ni bila bivanjski prostor, ampak je bila namenjena izvajanju obredov.
Francoska država je jamo za kulturni spomenik razglasila kmalu po odkritju. Vstop vanjo je izredno omejen, na leto pa jo lahko obišče manj kot 200 raziskovalcev. Da bi bila umetnost jame dostopna več ljudem, v njeni bližini že gradijo repliko v naravni velikosti, prve obiskovalce pa naj bi ta sprejela že spomladi prihodnje leto.

Unescov komite te dni na zasedanju v Dohi odloča od vpisu približno 40 novih lokacij na Unescov seznam svetovne dediščine.