Na predloge treh medijskih zakonov, novele zakona o medijih, novele zakona o RTV Slovenija in novele zakona o STA-ju, sta se burno odzvali tako domača kot mednarodna zainteresirana javnost. Odbor za kulturo je v sredo o treh medijskih zakonih razpravljal več kot deset ur. Predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin so se na sestanku v DZ-ju tedaj dogovorili, da se javna razprava o medijskih novelah podaljša do konca avgusta.

Svoja gledišča na spremembe, ki jih zakoni predvidevajo, v spodnjih komentarjih podajajo tisti, ki delujejo na področju slovenske kulture in umetnosti.

Vabljeni k branju njihovih razmišljanj!

Urša Menart, režiserka in scenaristka

Sorodna novica Milosavljević: O delitvi denarja ne moremo govoriti na pamet. Treba je narediti temeljito študijo.

Dejstvo je, da RTV Slovenija svojega poslanstva, ki ga ima kot največja kulturna ustanova v državi, že leta ne opravlja več v celoti – kulturno-umetniški program je npr. že več let močno podfinanciran in okrnjen. Reforma je nedvomno potrebna, toda brez poglobljene strokovne analize seveda ne more biti konstruktivna. Predlagani zakon o RTV-ju težav ne bi ne odpravil ne omilil, temveč bi jih le še dodatno poglobil in ustvaril številne nove.

Pri Z-Med pa gre po mojem mnenju za napačno interpretacijo EU-direktive AVMS ter za zgrešen, deloma pa preveč nedorečen predlog načina delitve sredstev iz "sklada za financiranje slovenske televizijske produkcije". Omenjeni sklad bi sicer z nekaterimi temeljnimi popravki predloga zakona lahko pomenil pozitiven premik na domačem avdiovizualnem prostoru, v predlagani obliki pa je zame nesprejemljiv (vprašanje pa je tudi, ali sploh zdrži presojo Evropske komisije).

Zlatan Čordić – Zlatko, raper

Ob poslušanju v živo pred parlamentom, branju člankov in gledanju videomateriala s pomočjo portala MMC sem naletel na gosta Igorja Zorčiča, predsednika državnega zbora, ki ga je gostila Rosvita Pesek. Iz njegovega govora bi poskusil sklepati: predsednik državnega zbora je dejal, da javni zavod že nekaj let posluje z minusom, razumljivo, če se ne motim, so jim v preteklosti že krčili sredstva. Za primer bi navedel Slovenske železnice, ki tudi že več let poslujejo z minusom in jim nihče ne krči sredstev, ampak ravno nasprotno! Kolikor nujno, nam je potreben drugi tir za razvoj, enako ali še bolj potrebujemo neodvisen javni medij za moralni, kulturni, družbeni napredek in demokratični obstoj.

Varja Močnik, filmska delavka

V že prepolno školjko zakonov, dopisov, različnih sprenevedanj in menjav vodilnih kadrov, ki jo od sredine marca polni vlada, je pred dnevi, v povezavi s še dvema zakonoma o medijih, štrbunknil še Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTV Slovenija. Če odmislimo sicer izjemno pomembni sporni dejstvi, namreč, kako prezirljiv in enostranski je odnos zdajšnje vlade do marsičesa "javnega" (medijev, kulture, sodstva, policije, narave … in pri tem tudi do RTV-ja) in pa na kakšen način želi vlada "prerazporediti" javni denar, ki ga nacionalka še kako potrebuje (in pri tem vehementno bebavo računa na dobiček iz oglaševalskega prostora), nas morata pri tem zakonu bosti v oči njegovo nastajanje in način, na kakršnega je bil predložen (kar sicer žal velja za marsikatero dejanje zdajšnje vlade). Pri pisanju zakona (spet!) niso sodelovali zunanji strokovnjaki; rok za javno obravnavo je bil najprej določen na pet delovnih dni (zdaj so rok podaljšali, ker … je bil res sumljiv?). Vsak, še tako nepoučen državljan pri tovrstnem vladnem motoviljenju nedvomno posumi, da tukaj nekaj smrdi, in se trese od strahu, kakšni so v resnici cilji tega zakona. Izkušnje kažejo, da cilj zanesljivo ni boljše poslovanje javnega zavoda in zanesljivo ne kakovostnejše vsebine, prav zagotovo pa je znova nekaj rušilnega in nestrokovnega, a precizno zastavljenega, da nekomu nosi dobiček, najsibo ta finančen ali kakšne druge pritlehne narave. Če se zakon ukvarja samo z razporejanjem denarja in moči, mi zdrava pamet govori, da javno dobro vanj ni vključeno.

Arjan Pregl, vizualni umetnik

Precej nenavadno je, da se stranka, ki svoj piar gradi na domoljubju in domnevnem branjenju od najrazličnejših dejavnikov ogrožene slovenske kulture, predlaga zakon, ki se prav direktno in neposredno spravlja uničevat prav to, kulturo.

Sorodna novica Protest za ohranitev svobode medijev: "Sprememba zakonodaje je velik korak nazaj"

Javna RTV je edina televizija v Sloveniji, ki poroča o kulturnih dogodkih, prenaša koncerte, predvaja in ustvarja dokumentarce, predvaja nekomercialne filme, ustvarja igrani program v slovenskem jeziku (poleg seveda celega spektra oddaj, ki jih na komercialnih televizijah ne najdemo), s tem pa seveda pomaga ustvarjati tudi razgledano, poučeno javnost. Z okrnjenim financiranjem RTV-ja bo seveda tega manj.

Edina sprememba, ki bi jo resnični podporniki in domnevni branitelji slovenske kulture lahko predlagali, in to bi z veseljem podprl tudi sam, je, da se RTV še v večjem (tudi finančnem!) obsegu podpre, kar bi omogočilo tudi večjo produkcijo umetniških vsebin, obenem pa bi lahko uvrstili oddaje in prispevke o kulturi v bolj gledane termine, v informativne oddaje ipd.

V enem stavku, s predlaganimi zakoni SDS deluje neposredno proti slovenski kulturi. Vprašati se je treba, zakaj si vladajoča stranka tako želi nerazgledanih in nepoučenih državljanov.

Metod Pevec, filmski režiser in scenarist

Nisem edini, ki je kulturno odraščal z Radiotelevizijo Slovenija. Če sem čisto iskren, še vedno v kulturnem smislu odraščam z javnim servisom RTV, v tem času predvsem z radijskim programom Ars, ki edini še ohranja spremljanje visoke kulture na resen, posvečen način, ki ni obremenjen s populističnimi prijemi, skakanjem v besedo in s filtriranjem informacij. Če bi zmanjkale te kulturne vsebine, bi se izselil iz te države, res tako čutim.

Kadar koli govorimo o kulturi, je zelo pomembno, da je del javnega prostora in je tako financirana. Vsaka kultura, ki bo financirana prek zasebnih "kulturnih" aparatov, ne bo več kultura, ampak populistična produkcija vsebin, ki jih lahko že slutimo. Tega si ne želim, kultura je, dokler smo vsebinsko solidarni. Javni servis je za to edini prostor.

Polona Petek, teoretičarka na področju filma in televizije

Neodvisni javni mediji so temelj demokratične družbe, RTV Slovenija pa je s svojo produkcijo poljudnoznanstvenih, dokumentarnih, izobraževalnih, kulturnih, igranih, otroških in mladinskih programov ter programov za manjšine tudi eden od osrednjih stebrov slovenske umetnosti in kulture. Načrtovane spremembe spodjedajo, če že ne kar onemogočajo, obe omenjeni vlogi javnih medijev, zlasti RTV Slovenija.

Do zdaj veljavna medijska zakonodaja nikakor ni brezhibna in spremembe bi bile dobrodošle, toda načrtovane spremembe so pravzaprav diametralno nasprotne tistim, ki bi jih mediji v Sloveniji potrebovali.

Odločevalci bi morali predvsem stremeti k temu, da so spremembe premišljene in domišljene ter da jih pri snovanju teh vodi izključno in samo stroka. In kakšne spremembe bi bile potrebne? Takšne, ki bi zagotovile finančno in politično neodvisnost javnih medijev, ki bi torej zagotovile zadostno financiranje za javne medije in v shemi financiranja omejile ali iz nje celo povsem izločile komercialne in zlasti strankarske medije, politiko pa bi obrzdale pri vplivanju na uredniško in vsebinsko delovanje javnih medijev.

Jani Kovačič, glasbenik, kantavtor, profesor filozofije

Radio Slovenija pomeni en izjemen arhiv, in to se vedno pozablja, morali bi imeti muzej za to, ti posnetki so zgodovina naroda. Še danes jokamo za nekaterimi Ježkovimi posnetki. Brez te institucije nimamo zgodovine. Ista težava je, če ukinete javno šolstvo, potem slovenstvo izgine. Ker ni več črte, ki bi vlekla vse skupaj. Podobno je tudi z RTV-jem. Če se to ukine, to pomeni razpršitev na lokale, to pomeni Združene države Slovenije, petnajst jezikov, kar je nesmiselno. Seveda je nujno potrebna RTV, ki na neki način na vrh gore jo drži skupaj in potegne najboljše iz vsakega lokalnega okolja.

Nevenka Koprivšek, producentka

Ni stvar države, da kontrolira svobodne javne medije, temveč je stvar medija, da kontrolira, od blizu opazuje, kritizira, predlaga rešitve za vsako vlado, katera koli že je. Zato se mi zdita svoboda in avtonomija medijev ključni, vsako prilaščanje tega je samo korak bližje k diktaturi.

Boris A. Novak, pesnik

(Boris A. Novak se na predlagane spremembe medijske zakonodaje odziva s pesmijo, malo francosko balado, ki je bila sicer že objavljena na več mestih.)

KRULJENJE PRI KORITU DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE OB SPREJEMANJU NOVIH MEDIJSKIH ZAKONOV

Ker je slovenski narod len in glup,
ga nima smisla obremenjevati
s pezo odločanja. Dajmo mu obljub,
pa ne preveč, ker že zdaj leži v vati!
Zakoni se sprejemajo poleti;
dopustnike se zlahka da okrasti.
V Državnem zboru je lepó Zdravljico peti,
saj glupi narod nas častí in části.

Kantina DZ ima izbran menu: od žup
in lososa kot predjedi prek omlet in
rostbifa do solat in sadnih kup,
pa kup'co žlahtnega, žveplanega v kleti
škofije. Cena? Javno RTV zapreti,
privatno pa podpreti! Komunajzarskim pošastim
naj pušča kri Slovenska tiskovna agentura!
Kultura? To smo mi! NAS naj se častí in části!

V štirih dneh prebrati tak špeh, šit, kup
papirjev, ni mogoče. Naši so brodeti,
opozicijskim strankam pa ta kost, past, strup!
Požrtvovalno bomo zmagali, prešteti
glasovi ZA bodo v prihodnjih letih
garant, da NAŠI vladi ne bo treba pasti.
Nato nas čaka najlepše vseh poletij,
saj glupi narod nas častí in části.

Jeseni spet garanje na banketih,
obramba naroda pred rdečimi pošastmi!
To kanimo junaško v nedogled početi,
saj glupi narod nas častí in části.

O predlaganih spremembah slovenske medijske krajine je za Val 202 spregovorilo več gostij in gostov. Prisluhnete jim lahko v spodaj pripetih posnetkih.