Akvarel, gre za slikarsko tehniko na osnovi prosojnih barv na vodni osnovi, prikazuje pa stolp na Dunaju, je amsterdamskemu vojnemu inštitutu NIOD podarila ženska, katere identitete niso razkrili. Za donacijo se je odločila, ker slike ni želela več imeti doma, obe nizozemski dražbeni hiši pa sta jo zavrnili, ko je hotela sliko prodati na dražbi. Donatoričin oče je sliko povsem "po nesreči" kupil na bolšjem trgu za vsega 75 centov, in šele ko je prišel domov, je opazil podpis "A. Hitler", so v novembru poročali mediji, ko se je za donacijo izvedelo v javnosti, je poročala francoska tiskovna agencija (AFP).
Po skrbnem prvem postopku preverjanja avtentičnosti so sicer na inštitutu sklenili, da gre res za original izpod Hitlerjevega čopiča, delo pa so pripisali mlademu Hitlerju in ga uvrstili med leti 1909 in 1913.
A dva nizozemska raziskovalca sta nadvse skeptična. "Najverjetneje gre za ponarejeno Hitlerjevo sliko," sta za časopis De Volkskrant pojasnila specialista za prepoznavanje imitacij Hitlerjeve slikarske umetnosti Bart Droog in Jaap van den Born.
Bo mogoče dokazati avtentičnost?
Na inštitutu NIOD so se odzvali z besedami, da bodo vprašanja o avtentičnosti vzeli resno in vse skupaj znova preverili. "Zadevo bomo skrbno preverili," je pojasnil direktor inštituta NIOD Frank van Vree in dodal, da ni prepričan, da bo mogoče dokončno in stoodstotno dokazati, da je slika ponaredek ali pa pristna.
Specialista za Hitlerjeva dela Droog in Van den Born sta prepričana, da bi bil lahko akvarel delo Reinholda Hanischa, znanega ponarejevalca umetniških del nacističnega diktatorja.
Sliko so sicer umetniški kritiki označili kot "povprečno", nekateri celo kot "grdo".
Arhiv nacistične okupacije
Inštitut NIOD so na Nizozemskem ustanovili takoj po drugi svetovni vojni, da bi ustvarili nacionalni arhiv dokumentov, povezanih z obdobjem nacistične okupacije Nizozemske. Okupacija je trajala okoli pet let, v tem času pa so nacisti izvajali vladavino terorja, med drugim so v koncentracijska taborišča, kot sta Auschwitz in Sobibor, deportirali več kot 100 tisoč Judov. Med žrtvami se je znašla tudi svetovno znana nizozemska najstnica Ana Frank, ki je med skrivanjem pred nacističnim škornjem pisala dnevnik.
Večina Hitlerjevih umetnin je danes v zasebnih zbirkah v Avstriji, Veliki Britaniji, Nemčiji in ZDA. Ameriška vojska ima na primer še vedno štiri slike, ki jih je zaplenila med vojno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje