Že dlje časa se je vedelo, da so na tem območju vikinška grobišča, saj so o njihovem obstoju pričali stari pisni in ustni viri. Arheologi z Norveškega inštituta za raziskovanje kulturne dediščine (Norsk institutt for kulturminneforskning - NIKU) so zdaj potrdili njihov obstoj s pomočjo georadarja z visoko ločljivostjo, ki ga je razvil Inštitut Ludwig Boltzmann za arheološko raziskovanje pokrajine in virtualno arheologijo (LBI ArchPro).

Velika in dobro ohranjena ladijska struktura
Ostanki ladje so skorajda tik pod površino tal, na globini zgolj 50 centimetrov. Vizualizacije digitalnih podatkov so pokazale veliko in dobro ohranjeno ladijsko strukturo v dolžini 20 metrov, nadaljnje neinvazivne preiskave pa bodo poleg pregleda širšega območja poskrbele tudi za natančnejše digitalno mapiranje te najdbe.

Ekipa arheologov je odkrila še sledove vsaj osmih doslej neznanih velikih grobišč, ki so jih sicer z oranjem zemlje poškodovali poznejši prebivalci tega območja, toda s pomočjo georadarja je še vedno mogoče natanko locirati njihove ostanke in jarke. V eni od nekdanjih gomil pa so jasno vidni ostanki omenjene vikinške ladje, ki je bila prvotno zakopana v eni izmed gomil.

Glede na zdajšnje ugotovitve sta v grobišču ohranjena ladijski pod in gredelj. Arheologi so na podlagi ene izmed treh pred časom odkritih vikinških ladij izdelali prvo hipotetično rekonstrukcijo te v Østfoldu odkrite ladje. "Prepričani smo, da je tam ladja, vendar je pred nadaljnjimi raziskavami težko povedati, koliko je je ohranjene," je po navedbah sporočila za javnost NIKU-ja dejal Morten Hanisch, konservator iz Østfolda.

"Pokop ladij ni obstajal ločeno, temveč je to bil del pokopališča, ki je bilo očitno zasnovano tako, da je izkazovalo moč in vpliv," pa je povedal projektni vodja NIKU-ja arheolog Lars Gustavsen. "Najdba je neverjetno razburljiva, saj vemo za zgolj tri dobro ohranjene vikinške ladje na Norveškem, ki so bile izkopane že davno. Ta nova ladja bo zagotovo velikega zgodovinskega pomena, saj jo je mogoče raziskati z vsemi sodobnimi arheološkimi sredstvi," pa je dejal strokovnjak za vikinške ladje Knut Paasche, ki je sicer tudi vodja oddelka za digitalno arheologijo pri NIKU-ju.

Tudi izjemno velike t. i. dolge hiše
Odkrili so tudi ostanke peterice t. i. dolgih hiš (langhús), v kakršnih so živeli Vikingi. Običajno je šlo za od pet do sedem metrov široke in tudi do 75 metrov dolge objekte z več prostori, ki so jih ločevale stene. Nekatere izmed z georadarjem razkritih dolgih hiš so izjemno velike in glede na to primerljive s tistimi z arheološkega najdišča v kraju Borre v okrožju Vestfold na nasprotni strani Oslofjorda.

Arheologi iz NIKU-ja zdaj predlagajo raziskovalni projekt, v okviru katerega bi z neinvazivnimi metodami torej še pred izkopavanji raziskali ladjo, samo lokacijo najdbe in okoliško pokrajino. V načrtu je uporaba dodatnih neinvazivnih geofizikalnih metod, ki bi omogočile boljši vpogled v tla in arheologom prinesle dodatna spoznanja glede ladje, ne da bi jo morali izkopati in jo izpostavljati zunanjim vplivom. Kljub temu pa strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bo na dolgi rok vendarle potrebno izkopavanje.

Spodaj si lahko ogledate video (v angleščini), ki so ga glede nove arheološke najdbe ustvarili na NIKU-ju.