Oglas
To so prejemniki nagrade Prešernovega sklada. Šesterico lavreatov sestavljajo kipar Mirko Bratuša, pianist Bojan Gorišek, igralka Nataša Barbara Gračner, pisatelj Milan Kleč, lutkovni ustvarjalec Silvan Omerzu in pesnica Maja Vidmar. S katerimi podvigi so si slavljenci prislužili priznanja?
"Sveta" šestericaUpravni odbor Prešernovega sklada, ki je pod predsedstvom Dušana Jovanovića izbral nagrajence, je Mirku Bratušu priznanje prisodil za razstavo v madridski galeriji Circulo de Belloas Artes. Bojan Gorišek se je izkazal s koncertno dejavnostjo v zadnjih dveh letih, Nataša Barbara Gračner pa se je odlično znašla v vlogah Katerine Ivanovne Verhovceve v Bratih Karamazovih in Nurie v Enem španskem komadu.
Milan Kleč je korpus slovenske literature obogatil s knjigo Srčno dober človek in zvest prijatelj, Maja Vidmar pa s pesniško zbirko Prisotnost. Zadnji nagrajenec Silvan Omerzu je komisijo prepričal z avtorstvom trilogije Misterij življenja in smrti ter z oblikovanjem likovne podobe, priredbe besedil in z režijo predstav Zbogom, princ, Peskar in Svetnik Krespel.
V soju žarometov
Osrednji osebnosti slovesnosti, skozi katero nas je popeljala igralka Nataša Matjašec, sta bila seveda dobitnika Prešernove nagrade Karpo Godina in Milan Dekleva.
Prvi je filmar ...
Namenimo jima nekaj besed. Filmski snemalec in režiser Karpo Godina si je priznanje prislužil z dolgoletnim sodelovanjem pri razvijanju slovenskega in prej tudi jugoslovanskega filma. Po študiju na AGRFT-ju v Ljubljani se je najprej preizkusil kot ustvarjalec kratkih filmov, s katerimi se je po celi Jugoslaviji uveljavil v sedemdesetih, v karieri pa se je podpisal tudi pod tri igrane celovečerce.
To so Splav meduze iz leta 1980, Rdeči boogie, ki ga je Godina dokončal dve leti kasneje, in Umetni raj iz leta 1990. Nazadnje je na svoje "obrtniško" znanje in domišljijo opozoril leta 2002, ko je predstavil celovečerni dokumentarec Zgodba gospoda P. F. V svojih filmih je upodobil like, ki si prizadevajo za svobodno in pravično družbo. Karpo Godina je zgodovinsko pot slovenskega filma oblikoval tudi kot snemalec in montažer.
Govor, ki to ni bil
Karpo Godina je svojo brezmejno domišljijo dokazal tudi z "nastopom" na prireditvi. Nagrajenec je poudaril, da ni dober govornik in da se veliko bolje izraža s filmom, zato je svečanost v Cankarjevem domu namesto s svojim govorom obogatil s kratkim filmom. V prizorih, ki so se odvrteli na lebdeči krogli, so predstavili nekaj oseb, s katerimi je Godina preživljal najbolj plodna leta svoje kariere, ter prizore iz njegovih del.
Nekaj besed pa je Godina vseeno izrekel. Kot skoraj vsi umetniki je tudi Karpo Godina poudaril pomen ljubezni. Filmar je dejal, da si nagrado zasluži, če mu je s svojimi filmi uspelo graditi "mostove ljubezni".
... drugi je vsestranski literat
Milan Dekleva velja za enega najbolj vsestranskih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Tudi sam zatrjuje, da ni žanra, ki se ga ne bi lotil. Dekleva je med drugim poskrbel za manjši prelom v sodobni slovenski poeziji. Z zbirko Mushi mushi je leta 1971 napisal prvo slovensko pesniško zbirko, ki je nastala pod vplivom posebne japonske pesniške oblike haiku. Poleg več pesniških zbirk za odrasle je Dekleva napisal tudi več literarnih del za otroke in mladino. Z avtorstvom duhovitega scenarija pa je sodeloval tudi pri nastajanju velikih odrskih uspešnic 90. let, muzikalov za otroke Totalka odštekan dan in Bučka na Broadwayu.
Poezijo smo izgnali
Milan Dekleva se je že na začetku govora izpostavil vodilo, ki ga vodi pri ustvarjalnem delu. Označil se je za častilca slovenskega jezika. Dekleva ni pozabil opozoriti na "betežen" položaj poezije v sodobnem svetu. Če so jo včasih častili po božansko, jo je današnji svet divjega kapitalizma, ki vse ocenjuje s številčnimi merili, izgnal na obrobje. Poezija je namreč tujek v svetu racionalizma, kjer je tujek tudi umetnik. Umetnik je neuporaben in zato nepotreben. Človek je namreč postal zgolj stvar, ki naj služi gladkemu toku gospodarske dejavnosti.
Z dobro voljo v kulturni praznik
Letošnji umetniški program - ustvarjalci so mu nadeli naslov Minute za dobro voljo - je zasnoval in režiral Janez Burger. Koreografijo programa si je zamislila Magdalena Reiter, pri oblikovanju scene je sodeloval letošnji predstavnik Slovenije na beneškem bienalu Vadim Fiškin, kostumi pa so delo Alana Hranitelja.
V okviru programa, ki ga je v celoto povezala glasba izpod peresa skladatelja Draga Ivanuše, so nastopili pevki Ditka Haberl in Ana Dežman, člani ansambla Fake orchestra Igor Leonardi, Helena Ždrale, Primož Flajšman, Nino de Gleria in Aleš Rendla. Koreografijo Magdalene Reiter so predstavili Rosana Hribar, Jana Menger, Magdalena Reiter, Matej Kejžar, Gregor Luštek, Milan Tomasik in avtorica plesa.
Na orglah se je predstavil Tomaž Sevšek, pod vodstvom Lojzeta Kranjčana pa je zaigral tudi Orkester slovenske policije.
Med gosti so bili tudi ...
Poleg vrste nastopajočih so se slovesnosti v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša, predsednik SAZU-ja Boštjan Žekš, minister za kulturo Vasko Simoniti, predsednik državnega zbora France Cukjati in predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Dušan Jovanović.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje