S tem namenom je napisal knjigo Simboli v Plečnikovi arhitekturi, v kateri obravnava tisto, kar se mu zdi pri Plečnikovem delu bistveno - da gledalca potegne v igro simbolov, ki mu jih nastavlja. Pri tem ga izziva, naj sam najde njihove pomene. Kot pojasnjuje, nova knjiga ni dokončen obračun s Plečnikovo simboliko, je pa prvi korak.

Marsikatere od že napisanih knjig o Plečniku danes v knjigarnah ni več mogoče najti. V letih 1996, 1997 in 1998 so Plečnikov opus obdelali z Janezom Koželjem in Damjanom Prelovškom. Vendar se je s takimi stvarmi, kot je Plečnikova arhitektura, treba ukvarjati vedno znova, pravi Hrausky. Ocene, podane pred dvema desetletjema, je treba danes ponovno preveriti, saj vsaka doba na stvaritve minulih obdobij gleda na svoj način. "In če hočemo govoriti o pomenu Jožeta Plečnika, moramo vedno znova govoriti o tem, kaj nam s svojo arhitekturo sporoča," pravi.

Ideja za knjigo je zrasla iz njegovih predavanj o Plečniku. Ker svoja predavanja rad nadgrajuje, se je začel po številnih predavanjih o Plečnikovi arhitekturi ukvarjati s simboli, ki jih ta zaobjema.

V iskanju večne arhitekture
Umetnostnozgodovinska stroka Plečnikovo dunajsko obdobje označuje kot avantgardno, praško, kamor je odšel po Dunaju, pa kot monumentalno. Po Hrauskyjevih besedah je bil Plečnik na Dunaju res avantgarda in je v uporabi novih tehnologij in oblik tekmoval z Maksom Fabianijem in Ottom Wagnerjem. V Pragi pa je bil nekaj časa brez dela in je verjetno veliko obiskoval knjižnice, in takrat je nastala njegova architectura perennis - večna arhitektura. Takrat se je Plečnik odvrnil od avantgarde in svojo arhitekturo postavil na drugačne temelje.

Zastavil si je vprašanje: "Kaj je prva naloga arhitekture?" To je preseganje človeške minljivosti v času. Plečnika je torej, kot je povedal Hrausky, zanimala arhitektura, ki bo preživela. Spraševal se je, kako oblikovati arhitekturo, ki bo razumljena tudi čez sto let. Zato se je zazrl v antiko, stari Egipt in uporabil arhitekturni jezik, ki je razumljen že tisočletja. Vendar pa, kot je poudaril Hrausky, Plečnik vedno ponudi več plasti.

Prav ta večplastnost ga je najbolj zanimala. A kot je poudaril, se lahko simboli v Plečnikovi arhitekturi razumejo tudi drugače, kakor jih razlaga kot on sam. Plečnik namreč skuša gledalca angažirati in potegniti v svojo arhitekturo na način, da mora sodelovati s svojim mnenjem.

Knjiga bo izšla tudi v angleščini in češčini
Knjiga Simboli v Plečnikovi arhitekturi (Lili in Roza d.o.o.) je skoraj razprodana, po besedah založnika Primoža Peterca pa razmišljajo o ponatisu. Trenutno se prevaja v angleščino, izšla pa bo tudi v češčini.

Bolj kot se odlaša z vpisom na Unescov seznam, manj je možnosti za uspeh
Hrausky je spregovoril tudi glede vpisa Plečnikovega dela na Unescov seznam svetovne dediščine. Slovenija in Češka namreč sodelujeta pri pripravi projekta nominacije stavbnih in urbanističnih del Plečnika za vpis na Unescov seznam. Gre za zahteven projekt, je poudaril, težava pa je po njegovih besedah tudi v tem, da na Unescovem seznamu prevladujejo vpisi iz Evrope, zato se druge države upirajo novim vpisom evropskih spomenikov. In zato se tudi postavljajo vsako leto večje prepreke, je dejal ter izrazil obžalovanje, da Slovenija Plečnika ni vpisala na seznam pred desetletjem, ko bi to bilo laže. Obenem je posvaril, da bolj ko bo odlašala, manj bo možnosti, da ji bo to uspelo.