Gre za eno prvih strokovnih besedil, ki se poglobljeno ukvarjajo s problematiko teorije oblikovanja v Sloveniji, doslej pa je obstajalo le v obliki fotokopiranega tipkopisa. Ravnikar je razpravo napisal na podlagi naročila komisije za industrijsko oblikovanje, ki je takrat delovala pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, v ospredju pa so bila aktualna vprašanja industrijskega oblikovanja in možnosti za njegov razvoj, so sporočili iz društva Pekinpah.

Za likovno opremo razprave je poskrbel Arjan Pregl, kot urednici se podpisujeta Barbara Predan in Petra Černe Oven. Omenjena razprava je del trilogije 1969, v kateri so že izdali Priročnik za vesoljsko ladjo Zemlja R. Buckminstra Fullerja, prihodnje leto pa bo izšla še knjiga Kaj je oblikovalec: stvari, kraji, sporočila Normana Potterja. Vsa tri dela so bila napisana leta 1969.

V Novi Gorici razstava o velikem arhitektu
V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici odpirajo razstavo Darilo slovenske arhitekture: Edvard Ravnikar. Na ogled bo kolekcija izdelkov z motivi iz ključnih del slovenskega arhitekturne dediščine. Zbirka spominkov in poslovnih daril je tretja po vrsti in je nastala v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Izdelke so oblikovali študenti prvega in drugega letnika podiplomskega študija industrijskega oblikovanja pod mentorstvom Vladimirja Pezdirca, Lidije Pritržnik in Jureta Miklavca na oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje. Razstava bo na ogled do 5. januarja.

Plečnikov učenec
Edvard Ravnikar, ki se je rodil leta 1907 v Novem mestu, umrl pa leta 1993, velja za najvidnejšega Plečnikovega učenca, med letoma 1938 in 1939 pa se je krajši čas izpopolnjeval pri Le Corbusierju in bil tudi njegov sodelavec pri pripravi načrtov za Alžir. Ravnikar se je na izviren način povezal s Plečnikovo arhitekturno poetiko, občutek za detajl in prefinjeno arhitekturno risbo z Le Corbusierovimi modernimi arhitekturnimi in urbanističnimi nazori.

Ravnikar je bil med letoma 1946 in 1980 profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, od leta 1969 izredni, od leta 1979 pa redni član SAZU-ja.

Med njegova najpomembnejša dela spadajo Kompleks Trga revolucije s ploščadjo, ki jo obdajajo različno oblikovane stavbe (trikotni stolpnici TR2 in TR3 v osi ljubljanskih vrat, Maximarket in kulturni center Cankarjev dom), Moderna galerija, Ferantov vrt, zgradba Mestne občine Kranj, grobišče talcev v Begunjah, novo krilo Narodne galerije, zaslužen pa je tudi za urbanizacijo Nove Gorice (njegov načrt nikoli ni bil izveden v celotnem obsegu).