Nekateri komentatorji predlagajo, da bi Pompeje, ki so uvrščeni na seznam Unescove
svetovne dediščine, privatizirali in odvzeli nadzoru države, ki jih ni sposobna primerno zaščititi. "Pompeji – sramotno zrušenje," je mnenje javnosti zaradi kulturne katastrofe v naslovu povzel časnik La Stampa. Osemdeset kvadratnih metrov velika kamnita "Hiša gladiatorjev", ki je stala na eni glavnih pompejskih ulic, se je porušila preteklo soboto kmalu po tem, ko so antično znamenitost zaprli za obiskovalce.
Nekatere freske bodo lahko rešili pred uničenjem
V podrti stavbi naj bi se v starorimskih časih zbirali in vadili gladiatorji, preden so se podali v bližnji amfiteater z boji "zabavat" množice. Zbirališče gladiatorjev so uradno poimenovali z latinskim imenom Schola Armaturarum Juventus Pompeiani in za obiskovalce ni bilo odprto, lahko pa so si med sprehodom po eni glavnih mestnih ulic ogledali zunanjost stavbe. Njene stene so bili okrašene s freskami z vojaško tematiko, ki jih bodo po besedah italijanskega kulturnega ministra Sandra Bondija strokovnjaki lahko verjetno vsaj delno rešili pred popolnim uničenjem.
Pompeje, ki jih je leta 79 n. št. uničil izbruh bližnjega vulkana Vezuva, je vsako leto obiskalo dva in pol milijona obiskovalcev, ki so mnogokrat izrazili ogorčenje nad slabim stanjem antičnega mesta. Tudi umetnostni zgodovinarji in prebivalci so že dolga leta opozarjali, da so arheološki ostanki v Pompejih v stanju razpada in da potrebujejo redno vzdrževanje.
Improvizacija namesto rednega vzdrževanja
Tudi Roberto Cecchi, podsekretar na kulturnem ministrstvu je priznal, da v Pompejih že pol stoletja niso izvajali učinkovitega in trajnega vzdrževanja. Povedal je tudi, da se je ministrstvo v preteklosti raje odločalo za neučinkovite in improvizirane poteze, ki so za kratek čas pritegnile pozornost javnosti, a kritično dodal, da to ni nadomestilo za redno nadzorovanje stanja tega svetovnega kulturnega zaklada.
Časnik La Repubblica je zrušenje ocenil za "svetovni škandal" in okrivil desnosredinsko vlado premierja Berlusconija, da je skrb za obsežno italijansko kulturno dediščino prepustil nekvalificiranim ljudem. "Zagotovo bo prišlo do novih zrušenj, novih razvalin, novih katastrof," so zapisali v uvodniku. Oblasti so razlog za zrušenje Hiše gladiatorjev pripisale močnemu deževju, večina komentatorjev pa pravi, da je jedro težave v zapostavljanju Pompejev, ki bi morali biti bolje zaščiteni pred vremenskimi vplivi.
Težave tudi s smetenjem in potepuškimi psi
Vodilni italijanski poslovni časnik Il Sole 24 Ore vidi edino rešitev za Pompeje v privatnem sponzorju, kot sta zavarovalniško ali avtomobilsko podjetje, ki bi mu v zameno za finančno podporo omogočil objavo logotipov na vhodu v Pompeje.

Država je sicer že pred dvema letoma objavilo izredno stanje v Pompejih, ki pa je trajalo le leto dni. Arheologi in umetnostni zgodovinarji se že dolgo pritožujejo nad neprimernim vzdrževanjem Pompejev, ki jih pestijo pomanjkanje investicij, slabo vodenje, smetenje in plenjenje. Obiskovalce antičnega mesta nadlegujejo tudi potepuški psi, lažni turistični vodiči in neuradni nadzorniki parkirišč.