želi po besedah ministra za kulturo Toneta Peršaka vlada instituciji zagotoviti minimalna sredstva za sprotno delovanje, da ne bo več odvisna od vsakokratne naklonjenosti javnih razpisov.

Zakon o Slovenski matici, ki se že vrsto let spopada s finančnimi težavami, je po oceni zakonodajno pravne službe DZ-ja poseben, saj želijo z njim uzakoniti državno podporo instituciji, ki je po svoji naravi drugačna od javnih zavodov, kot so muzeji, galerije, inštituti in podobno.

Peršak je med drugim spomnil, da je Slovenska matica najstarejša izmed tovrstnih institucij, ki so bile ustanovljene iz narodno obrambnih in narodno afirmativnih razlogov v 19. stoletju, ne le na ozemlju današnje Slovenije, ampak tudi na ozemljih drugih slovanskih držav, ki so bile del večnacionalnega imperija in so se pod vplivom germanizacije začele počutiti ogrožene.

Na prvi pogled bi se po Peršakovih besedah zdelo, da so te ustanove z osamosvojitvijo izgubile svoj pomen. Vendar je večina držav, ki so nekoč imele tovrstne matice, le te zadržala in jim na podoben način, kot predlagajo sami, zagotovila stalno državno podporo za njihovo delovanje, ne da bi se spremenil njihov značaj.

Sredstva bosta zagotavljali ministrstvi za kulturo in znanost
Poudaril je še, da vprašanje narodnega angažmaja še vedno ostaja, prav tako ostaja ideja, da je treba to narodno samobitnost še naprej razvijati in ohranjati. Sredstva za delovanje Slovenske matice bosta po Peršakovih besedah prispevala ministrstvo za kulturo v vrednosti 65 odstotkov in ministrstvo, pristojno za znanost, v vrednosti 35 odstotkov.

Pripombe je na predlog zakona podala zakonodajno pravna služba, vendar, kot je povedala njena predstavnica Mira Palhartinger, vloženi amandmaji glavnino pripomb odpravljajo. Opozorila je še na status Slovenske matice kot društva, za društva kot pravne osebe zasebnega prava pa velja, da ustanavljanje temelji na prostovoljnosti združevanja članov, samostojnosti in neodvisnosti ter svobodi članov, da si sami določajo namen, cilje in načine delovanja. Določanje namena na ravni zakona po njihovi oceni od teh sistemskih okvirov odstopa.

Predlog zakona je podprla tudi komisija DS-ja za kulturo, znanost, šolstvo in šport.

Podpora pomembni ustanovi z ugledno zgodovino
Primož Hainz iz DeSUS-a je v razpravi poudaril, da je Slovenska matica pomembna ustanova z ugledno zgodovino, in menil, da je pomembno, da danes to zgodbo sklenejo. Tudi Saša Tabaković (SMC) je menil, da je glede na tradicijo, ki jo Slovenska matica ima, čas, da država prepozna širši interes in delovanje matice sistemsko uredi. V imenu SD-ja je podporo predlogu zakona napovedala tudi Marija Bačič. Dejala je, da v SD-ju prepoznavajo njeno delovanje v javnem interesu tudi z vidika, da Slovenska matica ostaja javna institucija v času privatizacije založb in društev s področja književne dejavnosti.

Odbor naj bi danes obravnaval tudi predlog priporočila v povezavi z doslednim upoštevanjem načela ločitve države in verskih skupnosti, a je na predlog Hainza razpravo prestavil. Hainz je menil, da s predlaganimi sklepi trčijo v vrsto zakonov, nekaj odločb ustavnega sodišča ter protokol za odnose med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo, zato bi za takšno razpravo potrebovali opredelitev vlade. Predsednik odbora Dragan Matić je točko prekinil, dokler ne pridobijo mnenja vlade. Zadevo bodo obravnavali na eni izmed prihodnjih sej.